Objavljamo nagrajene pesmi natečaja 2024 Mladika Trst Franja Frančiča in se mu zahvaljujemo za posredovano
Otrok in morje
Glej otroka, ki se igra na obali,
vidiš odsev v neba v njegovih očeh,
iz mivke je zgradil grad pričakovanj,
ni opazil, da morje kmalu ga vzame k sebi,
da pozabil bo, na tiste lepe in čarobne trenutke
otroštva.
Morje
Sediš v samoti obale, ni pristana, ni odrešitve,
morje poljubi obzorje in galeb, nežno pristane na
skalah pozabljenih spominov.
Morje, tista strašljiva svoboda in neskončnost,
morje, vesolje izgubljenih sanj,
večno in mogočno,
za vedno.
Soline
Sedim pod stoletno oljko, šavrinski hribi se naslanjajo na nebo.
V dlaneh duše se v dolini blešči morje. Na belih čipkah valov plavajo stare solinarske hiše brez streh.
Nekoč se naselim v eni od njih.
Val
Od zgoraj vidiš oko strehe, vidiš morje, ravno modro
ploskev.
Sem in tja potuje bel, čipkast val.
Kot jaz in ti je.
Ko odpotuje malo drugačen.
Ko prispe je enak.
Poti
Stojiš na obali pozabljenih sanj,
morje se dotika tvoje kože,
sam si in vendar nisi,
vse podobe shranjene v skrinji spomina,
če gledaš s srcem,
vidiš poti na morski gladini.
Ena je tvoja.
Skrivnosti
Morja tiha pesem.
Otrok, ki sanja.
Materina uspavanka.
Besede kot valovi.
Čas, ki se drobi.
Ljubezni sanje.
Val za valom.
Franjo Frančič