Danes nič o parkljaricah, brez električnega mrčka bi bila večerja prej.
Na pošti oddal poročilo za »Četrtke« v OHK in prostovoljstvo za Kozmota, poštarica maratonka mi pa dala pismo založbe Nika o medsebojni kompenzaciji z DPZN za uporabo Markove skladbe Časopis v nadaljevanki z naslovom Sekirca v med. Ob dveh in pol v Boteginu. Včeraj bil rojstni dan nekoč skupne nam države. Pozabil. Me lahko sram. Sigurno tega ne pozabil vrli nam predsednik vlade, ki nekoč pešačil po poteh AVNOJa. OHK Ester pravi, da bodo izvedene »Četrtke« izplačali čimprej, a da ji manjka še kakšen račun. Ne videla vseh. Sosedi urarki odnesel nekaj mandarin. Občasni prostovoljec poljedelec tu, oddajal prostovoljsko poročilo prek sodobnega prenosnika. Še bolj sodoben telefonček ga ne prepoznal, ker se obril. Premiera radijske igre Franja Frančiča o ljubezni bo v soboto 4. decembra ob 18h na Radiu Trst A. Marko za danes napovedal »Uradno in neuradno poldrugo uro« od petih in pol dalje. Tokrat bil skoraj točen, ampak ne toliko kot japonske železničarke. Minuto kasnil. Soseda urarka na obisku, Marku naročila da naj pozdravi Arijano. Se pravi, da nas bila spet četvorica. Ašta in mama Simonen v naglici pozdravili z ulice. Uradna in neuradna poldruga ura trajala malo več kot dve, vmes o pasulju, telefoniranja in Markotova zapisovanja. Ob osmih in nekaj Marko domov. RPK, ki mu vrag skril rokavice, uro kasneje odkolesaril proti Planjavam. Telefonsko z Angeliko, ampak potem zmanjkalo elektrike. Samo tu in seveda nadsosedam. Desetsekundni pritisk na zunanjo varovalko za zdaj zadostoval, nadsoseda kolesarka zaman prišla na ulico. Lakota! Domov.
Alkohol: 1,25
I.K.