Redko obnašanje dr. Andreja Lukšiča. Dodo žuljič
O sredi v soboto 16. oktobra 2021 ob 12h09; pred pol ure se jeArijana odpeljala razvetrilno sprehodit. Petič danes sem sedelno telovadil in pešačil po preprogi. Celo roke in obraz sem si umil. Turek bo Tončija obiskal popoldne.
Doktor filozofije iz Osijeka je potrdil, da me na razgovoru potrebujejo devetega novembra. Vasji Cenčiču sem poročal o svojem razgovoru z Janijem Pirnatom. Arijana mu (Vasji) bo pripravila "Napad iz vesolja". Milena je kuhala golaž za delovno ekspedicijo pod Pohorje. Andrej Lukšič je pripravljen Arijani omogočit sošofiranje mercedesa za gospodinje na poti v Osijek in nazaj. Stroške za spanje si namerava sam plačat, ker obdaruje.
Kraj nesrečnega imena v mojem življenju je gotovo nič krivo glavno mesto Slavonije, Osijek. Tja me je kot kantavtorja v Kulturni center poklical jeseni leta 1981 Krivokapič, zvani Krivi. Po akustičnem nastopu so me povabili na rojstnodnevni tulum. Tam sem spoznal dvaindvajsetletno lepotico Gordano Lukić. Naslednji dopoldan sva imela randi v grmovju ob Zoološkem vrtu na levem bregu reke drave. Dogodku sem posvetil pesem "Kod Ljube Trovača". V naslednjih letih sem se mnogokrat ljubezensko zelo inficiran v mesto vračal z vlakom in z Dijano. Družil sem se tudi z mladimi in mlajšimi muzikanti in umetniki. Ni mi še bilo jasno, da je bila vraščenost moje osebe v mesto od prvega nastopa Buldožerjev leta 1977 (?) zelo močna. Pred približno deset leti mi je pospeševalec popularnosti stripa med mladimi, po telefonu poklical človeka na mopedu, ki se mi je predstavil in povedal, da so ga več let klicali Brecelj.
Barko Mrecelj