Umrl je Robert Pišot - Fiš. Dodo žuljič.
O nedelji v sredo, 29.IX.2021 ob 10h08; v vkapljevalnici sem priključen na prvo vrečko, s prsti trgam, z brezzobimi usti mečkam včerajšnjo žemljico Hladne malice. Arijana se pelje v Sanatorji si skuhat zagonsko kavico. Milena misli, da sem si od nje izposodil samo tisočaka ampak to že pred letom 2015.
Andraž Gombač mi je po telefonu povedal, da je v Domu za ostarele preminil ulični prodajalec svojih pesmi Rober Pišot - Fiš. V zadnjih letih se je nevsiljivo nekaj krat oglasil tudi v Boteginu. Vrhunske ilustracije so njegovi pesniški listi imeli, ko sta drugovala s Slavkom Furlanom - Slavcem. V začetku osemdesetih se spomnim, da je na Martinčevem trgu besno razbil Eciota, ki se je moral umakniti iz prizorišča. S svojim statusom zdravstveno socialnega problema je kvaril družinsko povprečje v panogi Družbeni ugled svoji sestri in nekj časa ministrici Luciji Čok. Poklical sem na posteljo priklenjenega lokostrelca Ljuba Bizjaka. Njegova številka ni več v uporabi. Mirko Cvahte mi je vrnil klic. V soboto, ko sem ga poklical, sta bila z Marico na potovalnem proslavljanju 60 letnice sosedov na Goriškem. Videli so tudi grad v katerem je shranjena Bohoričeva slovnica "Zimske urice". Jedla sva močno juho iz svinjskih nogic, razkuhano meso s poprom in soljo je bilo okusno in močno orožje na koti 59 kg fronte proti hiranju. Zaradi doslej še neugotovljenega razloga je ob sedmih zvečer Arijana vzela protiglavobolno močnejšo tableto.
Drugič sem si moral izposoditi denar v poznih devetdesetih. Ministrstvo za kulturo je začelo tudi od mene terjati zelo velik denar (1.500.000 Sit // 6.250 eurov)) za zaostale neplačane prispevke, ki bi jih samostojni kulturni delavec moral sam plačati saj mi Ministrstvo statusa in s tem podpore ni podaljšalo. Slednje je razumljivo saj za podaljšanje nisem niti zaprosil. V večletni ihti organizacijskega vsakodnevnega prizadevanja brez premora za DPZN v MKSMC sem zanemaril spremembe zakonodaje in skrb za svoje zadeve. Nisem bil edini a se z drugimi modeli, ki so podobno zagazili (Živadinov, Volarič...) nisem zjatil v fronto. Poklical sem Andreja Vebleta (basista Buldožerjev). Mogel in hotel mi je posoditi in me izvleči iz predrubežnega položaja. Obljubil sem mu mesečno vračanje, ki sem ga mogel delno uresničevati le s sejninami za Občinski svet v letih 2002 do 2006. Sejnina je bila cca 200 eurov. Potem pa, ko me je volilno telo razrešilo soodgovornosti za prvi cesarski Popovičev mandat (2006-2010) in nisem bil kupljeni prodanec več izvoljen za občinskega svetnika sem odplačevanje takrat (leta 2006) vsaj še 1.200 eurov visokega dolga ustavil. Radodarni Andrej Veble mi je od takrat do danes dolg večkrat odpisal, jaz sam pri sebi pa se s tako končno rešitvijo moram strinjati četudi si želim svojega prvega in največjega donatorja presenetiti. Sanjam svinja o koruzi.
Barko Mrecelj