Iz krila izčrpali 1,8 l malvazije. Na vrhu Iztokov Gnjavnik. Nesprotno dnevniško povzemanje dodoljubnim od spodaj navzgor
Gnjavnik torka, 13. aprila '21
Kratko poročilno postcepilno
Slavnik spet pobeljen. Pomlad bolj zimasta kot zima. V Boteginu ob dveh in pol, prva gostja skoraj sestrična Majda. Imela nasvete za prijavo dohodnine samozaposlenim v kulturi in bila kar razočarana, ker jaz to nisem. Šla na cepljenje, mimo Marjetke, ki to je in ravno takrat izstopila iz urarne z ročno poslikano stensko uro v rokah. Se vljudnostno informirala in pozdravlja. Marko poročal iz bolnišnice na vrhu hriba. So ga v belo oblečeni ugrabili in ga bodo danes tam zadržali. Na cepljenje tudi jaz. Čakal 5 minut, ker bil 5 minut prezgoden. Dogodek sploh ni bil dogodek, razen tega, da srečal dva sošolca z gimnazije in malce nasmejal cepilko, ko ugotovila, da so mi injekcijske igle mrzke. Pred peto in pol spet v Boteginu. Nič gostij ne gostov. Arijana poročala o nocojšnji oskrbi klanškega pacienta v izolski bolnici. Ameriški predsednik pravi, da bo njihova vojska do 11. septempra zapustila Afganistan. Po 20 letih. Kmalu domov. Potem, ko se z virusi, celicami in DNK zelo seznanjena Angelika telefonsko informirala o mojem stanju.
Alkohol: 0,75
I.K.
Že šele v sredo, 14. aprila 2021. V sobi številka 15 ob 17h pri vratih v Covid oddelek je moj utrip 83, pričakujem Arijano, ki pripelje tudi vzglavnik @ Zjutraj sem brcnil s coklo v garažna vrata, ker pizdila Arijana name komaj premikajočega pač ne bo. Zelo sem kričal in resno mislil z "marš". Od oddaljenega konca parkirišča sem se s težko dokumentacijsko Hofer vrečko s sedenjem in premori do vrat C7 vlekel več kot pol ure (800 betežnih korakov). Pred vrati C7 je bil na srečo prostor in sem mogel sesti. Doktor Marijana Vujčič mi je razložila, da pri njih (v internističnem laboraoriju) zabodejo (kri vzamejo) le bolnikom, ki se dobro počutijo; za one, ki pa se ne počutijo dobro je Urgenca. Izjavil sem seveda, da se počutim dobro in mi je potem Zofija z drugim vbodljajem v epruvete natočila kri in zavarovala vtok. Od doktorice sem tudi zvedel, da mi mora dati za rentgen pljuč napotnico moja osebna lečeča zdravnica v Hrpeljah. Torej: včeraj je pulmolog Lukić rekel naj mi napotnico za slikanje pljuč napiše krvologinja, danes krvologinja poučuje, da mora napotnico napisati moja osebna doktorica Desanka Galamić. Zofija mi je dala številko in sem brez prtljage slikal pljuča. Kmalu mi je doktor Vujčič pokazala na ekranu skoraj polno zalitost desnega pljučnega krila. Z dr. Lukićem sta se baje slišala in se domenila. Zadržali bi me na punktiranju in vklapljavanju. Pulmolog nima postelje zame ona hematolog pa jo ima. Sem se strinjal in bil zadovoljen posebno potem, ko je doktor Vujčič izgovorila "Imate prav gospod Brecelj!". Mogoče je rekla "Imeli ste prav!" se ne spomnim. Ne vem kaj je točno mislila in nisem prepičan, če ni tega rekla zato, da se me reši (na to možnost me je opozoril doktor Lukić po punktiranju). Zofija Trans me je z vozičkom in dokumentacijsko torbo odpeljala v znamenito četrto Gastro nadstropje v sobo 15 kjer sem ob treh bolnikih izbral prosto posteljo z največ razgleda. Vkapljavanje in punktiranje je potekaso sočasno. Barva dreniranega je bila baje lepa (starinska malvazija), količina 1,85 litra. Potem še eno slikanje. Četudi vzroka za visok CRP niso ugotovili so mi predpisali za sedem dni oralno antibiotik, ki sem ga odklonil, saj nimam vročine in čuvam floro in favno prebavnega traku. Doktor Lukić mi poročal, da je nova gladina zalitosti nižja, niso pa zaradi moje varnosti vse tekočine izdrenirali. Povedal tudi, da me bo povabil v svojo ordinacijo in bova napravila načrt za naprej. Po telefonu sem svoji lečeči zdravnici poročal o poteku mojega zdravljenja. Je rekla, da bodo edino na Golniku ugotovili zakaj mi pljučno krilo zamaka. Doktorici sošolki Mileni je pred jutrišnjim sprejetjem v bolnišnico nekoliko tesno pri srcu. Ne mara obiskovati bolnic. Do petka jo nameravajo rešit strdka v nožni žili. Albanci gazde Andreja Fistra danes zjutraj na hladnem vetru niso mogli delati; on je na sredi svojega sprehoda s sinčkom našel dudo! Pri doktor Andreju Vebletu je vse v redu. Ne predolgo sem mu poročal. Je priznal, da ne izkoriščam pretirano njegove prijateljske in strokovne osredotočenosti. Arijana mi je po 17h pripeljala blazino, odejo, srajco, polnilec, prsni in prostatni čaj, jezike s hrenom (za belino sem trdil, da je maščoba ona pa, da je hren), malo bageto, eno Mercatorjevo francosko, kivi, jabolko in dragocene požirke kavice. Poročala mi je o Severnih obzorjih. Fleishman je Megi povedal, da zadnjič itak ni bilo nič, ker je zaspala (je popizdila), ona pa mu je prišla priznat, da si želi spat z njim. Arijana mi je preparkirala TL bližje. Dotika z ustnicami sta potrdila izbris jutranje zamere. Za večerjo so postregli kuhano ribo, rumeno - mogoče polento, rdečo peso salato. Pojedel sem dve tretjini. Nisem imel moči zvečer in ponoči nadaljevat ter končat povzemanja.
Po krvničke.
Brez umazanja mize v dnevni sobi.
8h 05 Spet sem odložil Hoferjevo vkapljevalno vrečko z umazanim zunanjim dnom na glavno delovno mizo. Se opravičujem. To sem storil zato, da se mi ne bi bilo treba skloniti. @ Tretja runda boja za spanje do 6h 45 je bila najbolj krepilna, prvi utrip zadovoljivih 98. Zunaj piha hladnih plus štiri. Arijana me je opremila s slezovodo, koščkom sira in koščkom kruha. Opozarja me, da bo začel padat dež. Izstrelitev s Tovorno limuzino zdaj. Dobro jutro!
Barko Mrecelj