Mišica je vzdržala. Praznični dnevniški povzetek dodoljubnim od zgoraj navzdol. Sveži spis knjige v nastajanju Posprava
V torek, 24. novembra 2020 prezjutraj me je glas iz sežanskega testirnega centra povabil na zabodenje v nosnico saj moramo skrbeti zase in za druge. Ob 9h15 so mi vzeli bris naslednjega dne ob 6h30 so obljubili sporočiti izvid. Sam svoj šofer sem se vrnil v Sanatorji Klanec 18b počivat, popoldne pa zaradi nizkega deleža rdečih krvničk nisem mogel več ne ležati, ne sedeti, dihati tudi ne. Po tretji popoldne sem prijateljici Valnei izrekel: "Kisikova bomba!". Začela je iskati po hiši kje jo imamo spravljeno. Zapovedala mi je lepo sedeti in me božala po hrbtu. Zmogel sem komaj sključeno sede viseti na hrbtenici z rameni naprej, z glavo nad koleni in misliti: "Kilometer od avtoceste boš nehal dihat, ker nisi pravočasno dobil kisika!". Moja hrpeljska doktorica v skafandru tudi ni prinesla plina, ki mi je tako manjkal. Poklicala je reševalce s kombijem in čakali smo jih. Prinesli so kisik! Dve cevčici v nosnicah sta začeli pomagati. Za preoblačenje ni bilo časa. Na pol izluščili so me in iz postelje preselili v prenosni stolček, dvignili, odnesli po stopnicah v kombi, pokrili z odejo od katere se nisem hotel/mogel ločiti.
Nisem mislil na to kam me peljejo pazil sem le, da sta kisikovi cevki ostali v nosnicah. Hrbet se je spomnil tudi Arijaninega božanja, rit pa si je mislila: "Ni važno, če mi spodnje perilo zelo smrdi po poscanem starčku!". Na moji najljubši izolski Urgenci žilozabadalke s sedmimi piki iz rok niso pridobile izvira krvi za laboratorjisko preiskavo. Jaz sem ponavljal: "Sem v predinfarktnem stanju, dajte mi kisik!". One so govorile: "Samo da vas pičimo in da priteče!". Nabodalni prizor s hitrim Covid testiranjem se mi je ležečemu dogajal v prostoru zelo zaščitenih delujočih, meni je sestra potem, ko je hitri test pokazal, da sem negativen prinesla nagobčnik, ki pa je žal takoj padel po tleh. Zelo stari in zelo negibni osebi so vklapljavali rdečo tekočino. Videl sem kako so tekočino sneli iz obešalnika in jo položili na osebo.
Premestili so me v predel manjše Covid ogroženosti. Okrogel ter pomirjevalno ustvarjalen Otrok socializma mi je v desno nogo končno zabodel tako, da je priteklo. Dobil sem tudi kisik skozi plastični nanosnik a ga je bilo žal teško dihati. Mojim ležečim predsmrtnim ostankom so napravili tudi EKG in slikanje pljuč. Premikali so me hitro, s posteljo. Na vkapljavanje me je Otrok socializma dostavil v četrto nadstropje z dvigalom. Bolničar je rekel, da so me tudi lani januarja pripeljali k njemu. Obogatil me je z Verzelovo izjavo, da najbolj občuduje kurbe, rudarje in zdravstvene delavce. Dali so mi zgornji del pižame in račko za scanje. Ta večer so mi vklapljali eno vrečko, ker je bilo za drugo bolničarju že prepozno. Lepo je bilo ne poginiti in se privaditi na kašelj žilavega škofjota iz Calabrije.
Barko Mrecelj