Obvestilnik Dodogovora v Boljšem jutri, ki je izbruhnil samo za nekatere
Spoštovane/i!
S prvim pokoronskim Doganettom napovedujemo otvoritev razstave slik in odtisov del Bele Mariaša. Zgodila se bo v četrtek, 4. junija 2020 ob 19h v mksMc Botegin na Glagoljaški 4.
Prostor je majhen, prinesite si prosim maske. Naslednji Dodogovorovi obvestilniki vam bodo redno sporočali naslove in podnaslove svežih člankov objavljenih na sedemnajst let mladi spletni strani, ki jo je pomembna novinarka označila kot največji javno privatni arhiv v Sloveniji. Kadar se bo zgodlo kaj izjemnega tako kot na primer slavitveni prelet vojnih avionov čez državo bo vestnik osredotočen na tako temo.
Kulturni dogodek so poleg avtorja omogočili še medkontinentalni kulturni ambasador Peter Tomaž Dobrila, Mestna občina Koper, Društvo prijateljev zmernega napredka, Urad za mladino, Ustanova nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon in postavitelj ter kustos razstave Vasja Cenčič, ki je spisal spodnje besedilo:
»Avtohtone, naivne, punk-pop slike
Marjaš je ljudsko ime za 6 gramski srebrnik s podobo Bl. Device Marije na hrbtni strani, kovan za časa cesarice Marije Terezije (pa tudi za turški kovanec v obtoku v XIX stoletju). Je tudi igra z dvaintridesetimi madžarskimi ali francoskimi kartami (iz popačenke besede marriage = marjaš = poroka), pri kateri štejeta kralj in dama iste barve štirideset ali dvajset točk. Pa geografska lokacija na jugu Bačke v A.P. Vojvodini ob meji s Hrvaško. In še kaj. Je tudi glasbenik (mozeg, gobec in pljuča skupine Tudósok = Znanstveniki), romanopisec (poleg rodne madžarščine prevajan samo še v podobno nedostopno kitajščino) in slikar, ki ga predstavljamo danes, drMáriás, Béla Máriás.
Tistim, ki ne poznajo umetnostne zgodovine (predvsem XX stoletja) drMáriás pomaga z značilno sestavljenimi naslovi slik, ki navadno v prvi polovici identificirajo obličje upodobljenega vladarskega posameznika (iz politike, biznisa, kriminala ipd.) v drugi pa različne slikarje po katerih je povzel znamenite upodobitvene prijeme. Vselej v suspenzu, katero obličje bo posadil na naslednjo znamenito sliko. Plejado samovšečnih upodobljencev pa Máriás še dodatno zagati. Njihova obličja vključi v groteskna energetska polja in nenadzorovane kontekste, ki bi jih sami najraje potlačili. Pri tem poliinstrumentalistično preigrava žive in obuja mrtve, povsem antitetične likovne stile. Kot sadjarski vajenec, ki cepi vedno nove in nove križance na svoji rastlini mesojedki. Politično delovati pomeni - logično - biti vojak, tudi če tvoje orožje namenoma spominja na kič.
Slikar, ki slika kupljive slike ni nujno prostitut. Iz dveh razlogov. 1. Intenzivnega neposrednega užitka med vsemi fazami akta. 2. Njegova načela niso naprodaj. Politiki pa so v glavnem kurbe, čeprav imajo slednje težje delo in manj zaslužijo. Razstavljamo umetnika, ki se ne boji lastnega diletantizma, kljub temu, da za slikarsko udejstvovanje ni položil ustrezne diplome. Zadekanci za plastmi teorije (v trendu ali ne) pa so pogosto manjši ali večji bleferji. Znanost o umetnosti je predvsem kánonizatorka, figurice umetnikov v njej pa zamenljivi kánonfutr. Pričujočo razstavo zato umeščamo tudi kot zoprvanje trendu ”angažirane umetnosti”, ki želi pretresati sistem umetniške vrednosti.
Salonska postavitev, kot jo bomo postavili v nehigieničnem in prav nič na belo galerijsko škatlo spominjajočem prostoru Botegina bo sorodnica trofejne stene zbirateljev in/ali ”mesnice” slikarskega trga, kjer se ”imena” slikarjev v glavnem plača po kvadratnem metru poslikane površine.«
Pozdrav v Boljšem jutri, ki je izbruhnil samo za nekatere.
Marko Brecelj
drustvo@dpzn.org
www.dodogovor.org