Dnevniško povzemanje dodoljubnim od zgoraj navzdol
Sreda, 1. januarja 2019 ob 14h30: šefica psihiatrične ambulante Sao Paolo bank Hrpelje-Kozina mi je opoldne na Silvestrovo rekla: "Enih par ste jim povedal v intervjuju!". Andrej (Lekarna to sem jaz) je dežural sam; zaželela sva si čim manj skrbi. Vrata občinske uprave OHK so bila zaklenjena, parkirišče prazno. Dalmatinec iz Banja Luke ni hotel denarja za brkinski sadjevec. V TUŠ-u kozjega mleka niso imeli. Pohanega piščanca iz Figovca je dopolnila še manj zdrava a okusna tlačenka Košaki. Ribana zelena je bila brez okusa. Višji pritisk Želka Pelicona ni pomirjujoč. O Nesrečanju je rekle, da je bilo bogato, Samo Vesel pa zaskrbljen zareadi moje gluhosti. Mojca Selak je pisala zaradi poročila Uradu. Iztok je delovniško dežural a Gnjavnika ni poslal. Samuel Simonović je poslal fotke spomenikov iz juhovzhodnejšega Balkana. Popoldne in zvečer mi je po napornem ponedeljku prijalo TV kavčenje. Župan Moravč je ob instalaciji "Kip svobode" kar dolgo na tretjem programu zelo hvalil ZDA in njeno vlogo do nas in v svetu. Woody Allen je napisal scenarij in režiral film "Ljubezen v Barceloni". Gledala sva ga po koščkih, gledal ga ne bom nikoli več. Nezdravo buljenje je vsebovalo tudi izglasovanje veta v Državnem svetu in se zaključilo s sovjetsko vesoljsko še socialistično melodramo. Klanškega ognjemeta se mi ni ljubilo gledat, dokončanje zdravitvenega protokola je pred tretjo zjutraj spremljalo nesporazumevanje z Arijano. Ni verjela, da se ameriško stališče o nevmešavanju imenuje Izolacionizem.
Barko Mrecelj