Dvainšestdeseti spis za knjigo v nastajanju Fotkarica. Danes v torek, 17. aprila ob 21h30 semtertjajim dobro uro pred Mussolinijevem hotelom Koper
Slučajno spoštovanemu bralstvu spodobnostnega občinskega Glasila želim tokrat pisati o glavi makendonskega kiparja Žarka Bašeskega, ki sem jo po dve uri in pol stražil vse dneve od petka, 23. marca do srede, 4. aprila v »Galeriji Recepcija« Kulturnega doma Občine Hrpelje-Kozina.
Za v četrtek, 5. aprila 2018 sem v imenu Kulturnega konzorcija »Prvi na vasi« obljubil kulturni koordinatorici Ester Mihalič dvometrsko intermedijsko instalacijo »Zadušitev« odpeljati naprej na turnejo po Sloveniji. Žal pa odpotovanja umetnine h kateri spadajo tudi prizori avtorjevega osebnega življenja na zaslonu zadnjega dela lobanje in hropenje dušečega človeka, nisem mogel zagotoviti pred torkom, 10. aprila. V petek zgodaj dopoldne je zato že omenjena rešiteljica množic poskrbela za bliskovito preselitev grozljive prispodobe današnjega položaja človeka v Obrtno cono pod streho betonskega hangarja razumevajočega in radodarnega prevoznika Švare. Po organizacijsko zgledno izpeljanem abortusu predmeta, ki bi predvidoma zmotil marsikaterega udeleženca (udeleženko) sobotnega tradicionalnega koncerta Godbe na pihala sem ob 11h prihitel na mesto hvalevredne preprečitve množične ogroženosti z virusom takozvane alternativne kulture. Pomirjevalno pohištvo recepcije je bilo spet na svojem mestu, v kotu na tleh pa je bila naša povezavna oprema brez video projektorja DPZN za katerega so jurišniki razklapljanja mogoče domnevali, da je delo makedonskega kiparja.
Hvaležen sem podžupanji Ireni Stropnik in županji Saši Svetelšek Likavec za psihiatrično in psihosocialno individualno delo z menoj ogorčencem. Javno se opravičujem tudi urednici tega časopisa, ker sem zahteval njeno neprisotnost. Kasneje sem šele dojel veličino dejanja s katerim je bila preprečena predvolilna nelagodnost dvestotih prebivalcev občine stika treh svetov.
Na koncertu godbe na pihala sem z video snemanim performansom »Infekcija na vasi« poskusil izraziti svoje spoznanje, da je treba vrhunski umetnosti počasi in previdno utirati pot med neonesnaženimi sadovnjaki, polji in gozdovi.
Moje omogočanje cepljenja občinstva in izvajalcev pa je naletelo le na delno razumevanje. Snemalec in montažer Matevž Pucer končuje videodokument. Pred objavo na YouTube ga bomo tudi prevedli in podnaslovili.
Marko Brecelj