Sedeminsedemdeseti spis knjige v nastajanju FOTKARICA
Pred stotimi leti se je dotlej nepojmljivo morilska in rušilna Svetovna vojna končevala s svetovnim porazom stoletja že slovenskih učiteljev in gospodarjev, Prežihov Voranc Lovro Kuhar pa je ta prelomni čas razpadanja Avstroogrske izjemno močno zajel v svoji prozi. Njegov roman Doberdob lahko preberete na spletu ali pa ga kupite na bolha.com za tri eure.
Pred šestnajstimi leti na lokalnih volitvah v Kopru je sin socialističnega bogataša Boris Popovič zbral 500 glasov več od županskega protikandidata Dina Pucerja. V bivši Komuni Koper se je tako po 57 letih končalo obdobje oblasti komunistov oziroma njihovih prilagojenih naslednikov. V prvem »poslovodskem« mandatu je delovnemu a nevarnemu šoferju uspelo najprej porušiti dve osnovni šoli, ki sta nosili imeni Narodnih herojev in namesto njiju sezidati eno veliko šolo, ki bi se morala po moje imenovati »Osnovna šola civilnega dialoga 63,2«. V enem letu je očistil Koper (mnenje Dina Pucerja izrečeno meni osebno na ulici), zelo je dvignil prispevanje Luke Občini, kupil je drugega človeka Liberalne demokracije (osebno pričevanje ZL Majde Šuligoj meni o živčnem zlomu vodje LDS pokojnega Branka Kodriča), začel je prekrajati meje krajevnih skupnosti in korenito spreminjal videz mesta.
Spremembe, ki so se začele širokopotezno dogajati so volilke in volilce v Butalah Istre pod Slovenci leta 2006 vzpodbudile, da so njemu in »lastnikom Kopra« (Stranki »Koper je naš«) zaupale prvi »Cesarski mandat« (veliko premoč v občinskem svetu, ki bi od takrat do danes lahko zasluženo nosil ime »Tipkalni orkester Borisa Popoviča«). V tem petletnem obdobju v katerem je uspelo prebivalcem Ankarana odcepiti se (uiti) iz prijema vodilne občine demokratičnih despotizmov v Sloveniji, so nam zgodili Svetovno gospodarsko krizo, ustavila so se dela na velikanskem Spomeniku hitrega razvoja Kopra (na Železobetonozavru nedavno odkupljenem od sonogometaškega razgreteža Anteta Guberca in polspremenjenemu v predvolilni ponos olimpijsko koprskega vaterpola). Julija leta 2011 je Nebodotični Palmitelj spet dobil 72 odstotkov glasov od polovice volilcev in volilk, ki so prišli na volišča, avgusta pa je na prvi seji Tipkalnega orkestra (za nazaj) za leto 2010 potrdil mnogomiljonski negativni investicijsko predvolilni proračun. Zmanjkalo je denarja, zadrge sodnih procesov so se zategovale, proračun Občine je zdrknil blizu ravni iz leta 2002. Na 230 nezavarovanih, osvetljevanih in namakanih afriških palm pa je prežal antarktični februar leta 2012 in jih je s štirinajstimi zaporednimi zelo vetrovnimi dnevi temperature od minus ena do minus pet veliko večino tudi umoril. 185 požrtvovalnih turističnih delavk se je spremenilo v trupla primerna za dognojitev siromašne zemlje. Leta 2014 je izvoljenec koprskih množic komaj zmagal v prvem krogu z 52 procenti teh, ki so prišli na volišča. Vmešaval se je s svojimi kandidati na voliščih v Piranu (prodani možgani Sebastjan Jeretič), Izoli in v Ankaranu (Gašpar Gašpar Mišić). Prepodrobno bi bilo opisovati njegovo zlizanje s centri takozvane levosredinske moči v Sloveniji. Ta mu je pred očmi vse javnosti omogočila tudi izviti se iz najkočljivejših sodnih zadrg. Leta 2015 je izvrgel iz prostorov in izbrisal iz proračuna samoglave nevladne organizacije v Kopru, vzdušje v mestu je postalo do kraja primerno za nekajurne obiske tisočih ostarelih ameriških turistov. Svobodoljubni in ustvarjalni ljudje njegovega lučknoplehkega in zatrtega mesta seveda nismo mogli radi imeti in se veseliti življenja v njem.
Prejšnjo nedeljo, 18. novembra 2018 je Pilot demokracije stranke Avion skupaj s svojo posadko doživel prisilni pristanek na 45 procentih prvega kroga. Ne čestitamo mu ampak si želimo, da bi tudi polnoletna mladina tega razpadnega časa in tudi zapečkarsko razočaranstvo v nedeljo, 2. decembra 2018 prišlo na volišča in pomagalo odstraniti k sebi jemalno, piramidalno strukturo z vrhom Boris Popović.
Marko Brecelj