Zdravstvu v pomoč

torek, 28.1.2025 12:34

Januarski prispevek prostovoljca DPZN Tomaža Kosmača Kosmota

Zbudil sem se z zamašenim ušesom. Občutek je bil kot bi imel samo pol glave. Polovico delujoče, polovico blokirane in v takem stanju sem se z Marjeto odpeljal v Čepovan. K bajti, v kateri je nekoč prebivala njena nona. Zdaj že dolgo pokojna. Iz zapuščene hiše, namenjene prodaji, naj bi z Daretom, Marjetinim prijateljem, v kontejner za kosovne odpadke zmetali največjo šaro. Par stvari smo vrgli vanj, ko pa sva z Daretom v kontejner skušala prevaliti težki pralni stroj, mi je na podloženi pručki spodrsnilo. Z mislimi sem bil bolj pri pomanjkljivem sluhu, kakor pri delu. Padel sem in levo dlan mi je grdo zasukalo. Marjeta me je takoj naložila v avto. Odbrzela sva v tolminski zdravstveni dom, kjer so opazili, da imam prste pomodrele in hladne. Dali so mi protibolečinsko tableto, dlan zravnali toliko, da so pulz v prstih zaznali, nato pa me z rešilcem transportirali v Šempeter. Tam so diagnosticirali zlomljeno zapestje, mi ga pod splošno anestezijo spravili v normalen položaj, potem pa levo roko zagipsali čez komolec.

Čez teden dni je sledil pregled. Vse se je zdelo v redu. Pri naslednjem ne več. Kosti se niso pravilno zaraščale in potrebna je bila temeljitejša operacija. Dokaj boleča. Ne zaradi posega samega, temveč zaradi doramenskega mavca, ki sem ga nosil tri tedne. Rama je bila boleča in ko so mi v levi roki pol ure mrtvili živce, sem stoke komaj zadrževal. Na operaciji še malo bolj, toda protibolečinske tablete mi niso hoteli dati. Menda bi bilo okrevanje potem težje.
Po posegu so me spakirali na travmatološki oddelek, vendar zaspati nisem mogel. Kljub temu, da sem analgetike dobil. Z ječanjem drugih nisem hotel motiti, zato sem se z infuzijskim stojalom odvlekel na hodnik, zavil v najtemnejši kot in tiho jamral. Pomagalo je, kajti v sobi sem potem uspel zadremati.

Dvajset ur po operaciji so se bolečine unesle in pome je prišla Marjeta. Pri njej sem bil en teden, nato me je odpeljala domov, kjer z razteznimi vajami postajam iz dneva v dan boljši. Stanje se mi hitro popravlja. Mavec je preteklost in kmalu naj bi odložil tudi longeto, ker pa mi država stalno očita, da živim na njen račun, bi se ji rad vsaj malo oddolžil. Pomagati ji nameravam pri zdravstvu. Obljubim, da ga ne bom več obremenjeval. Odslej bom odgovornejši in se fizičnemu delu v širokem loku izognil.