Imam novo piđamo. Dodo žuljič.
V petek, 17.IX.2021 ob 4h09 načeloma o sredi: pregledal sem sredine razgovore, utrip je gotovo padel pod 100, kuhinjskega kota miza je nekoliko urejena, kavovina je nad plamenom, Arijana je ob 22h30 mogla zaspati. Noč je gosta, trajala bo.
Preden je pokazala Arijana jasno namero, da me pelje v bolnico sem si izdelal in zavil tri nezdrave a kalorične sendviče. Za samega sebe vožnjo v Butale sem bil negotov in zato hvaležen šoferki. Jetrnih parametrov, S-feritina in glukoze žel niso izmerili. Zofija je zabodla virtuozno. Milenini hranjenci so tega dne kosili testenine. Na pogrebu sošolca Peršaka je bilo 8 naših. Mirko Cvahte ureja in popravlja leseno hiško v katero bo spravil predmete, ki ju dušita v bivanjski hiši za generacije v odhajanju. Spomnil me je, da je bil pokojni Peršak odličen nogometaš in Pučkotov prijatelj. Andrej Marković mi je poslal telefon svojega svaka Žige za morebitno pravdanje z MMC. Dvakrat ponovil, da je vesel, ker sva se slišala. Med prevozom svojega sina na pregled v LJ mi je Jadran na smeteh v senci pustil zabojček najboljših smokev. Gadafi je prikolesaril v neobljudeni Sanatorij; fig ni vzel, ker po svežem sadju serje. Ignjatović se je iz Novega Sada odzval na moj klic. Za obiranje fig v Kongresnem centru Branik je potrebna mehanizacija Komunale. Arijana se je šla namočit v Ankaran; tam je tudi počivala. Po kopanju je zbasala vase tudi tak sendvič, ki ga potem cel dan ni mogla prebaviti. Taki slučaji so njena specialnost. Inštruktor jadralnega padanja je deloval, mojster za generator mu še ni vrnil klica. Granata Renata me ime zelo rada. Okoli 21h pa ni bila zelo trezna. V prestolnici so mirne demonstracije ušle izpod nadzora. Novi vladni ukrepi so pridne Slovence in Slovenke postrojili v vrste za cepljenje.
Barko Mrecelj