Doktor Zver: bitka v mojih letih izgubljena. Režiseju Janezu Burgerju ob filmskem posvetu kefirjeve cvetačice. Obisk pri Pecu Kudovem. Iztok večerno boteginil (posvet z njim o razpisu).
Pozno sprotno in gosto dnevniško povzemanje dodoljubnim od spodaj navzgor:
Še kamilice pred Vodoravnijo. 23h 57 Zunaj mrzla noč za srnjad s tankimi nogami. Tu v dnevni sobi svitek prestoluje, kuharica čaja objavlja zadnje današnje fotke. Z Iztokom sva soglašala: kulturni DPZN program bo 1. glasbeni, ki smo ga poslali Ministrstvu brez razloga upajoči, 2. Dodogovor (umetniško v njem), 3. Filmski večeri (uvodi DPZNjeve produkcije in Misliti filme), 3. Likovna paša v Boteginu, 4.ABC mehkega terorizma (šolske ure v MOK), 5. Filmonoč na farmi Krkoč. UPB mladinski program bo temeljil na Arijanini zamisli gostovanj napredno delujočih v mladinskem polju Slovenije. Bio mandarine Krkočev so skoraj zmanjkale, olupkov je več. Prometno dovoljenje Tovorne limuzine je v Sergiotovem nabiralniku. med vožnjo domov mi je kapnilo, da bi eno zbirko pesmi v prozi posvetil Arijani.
Zverovo vino je bilo čisto a trdo in manjkalo mu je žameta. 20h 12 nadaljevanko Jessice Fletcher sem samo pofotkal. Jutri je razpisni rok MOK in danes še nisem utegnil misliti ali napisati nič. Ob 13h in čez sva se z Arijano v govorilnici velikosti kabine žičnice pogovarjala z doktorjem Samotom Zverom, predstojnikom hematološke klinike v Ljubljani. Povedal je, da je moja bolezen gotovo Miela fibrosis, da je to vnaprej izgubljena bitka, da sem prestar in prekrhek za surovo (edino rešilno) presajanje kostnega mozga. Med listanjem mojih izvidov je kinknil. Mislil sem si, da je ubogi garač gotovo preutrujen od na primer predolgega dežurstva. Povedal je, da povišana sedimentacija NE MORE BITI od primarne krvne bolezni. Bo napisal nekajvrstični zaznamek, bom imel s Polono Novak čez osem dni posvet in se bom potem mogel odločiti med Ljubljano in Izolo. Notranjost pritličja klinike je bila inspirativna. Janez Burger, ki sem mu predal cvetačice kefirja namočene v mleko in sito za precejanje je rekel, da je moj režijski koncept posneti film s petimi pesmicami predvsem v scenografiji zdravstvenih ustanov, zelo dober. On uro na dan s sinčkom igra nogomet, osnovo preživetja mu daje poučevanje v Gorici (Novi Gorici?), piše en scenarij za celovečerca, drugega mu piše in pili nekdo v Beogradu, njegov zadnji film vrtijo v nekaterih državah v kinematografih (tudi na Kitajskem). Tri minute zdrži brez dihanja s plavutkami pod vodo. Globinsko se potaplja. O Štetju v jeseni je rekel, da je nebrušeni diamant. Vendarle sem se spomnil nadimka "Praznikavi laskač", ki je delo Denisa Valića in moje. Peco KUDov ima stanovanje še huje nepospravljeno kot midva hišo na Klancu. Njegova krokarja sta simpatična a ju vznemirjajo nenadni sunkoviti gibi. Poročala sva mu o sinočnjem obisku v Lokvi, postregel nama je dober čaj, pokadila sva en zvitek tobaka Camel, ki ni sponzor Dodogovora. Na Klancu sva večerjala radič z dosti česna ter kuhano zelje s krompirjem. Ob tem sva govorila tudi o vtisu, ki ga imava o krvologu, ki nama je naklonil možnost, da se z njim srečava.
Barko Mrecelj