Tomaž Kosmač označil kot "izjemen zapis" prispevek Ljube Miljuševič z 19.1.2024 na Dodogovoru
V Kinogledališče Tolmin so prispeli trije posebni gostje. Viki Grošelj ter Reinhold in Diane Messner. Ne na platnu, temveč v živo. Sicer prostrana dvorana, ki po grobi oceni sprejme cca 500 ljudi, je bila za vse obiskovalce pretesna. Nekateri so morali stati. Midva z Marjeto ne, kajti na prizorišče sva prišla že uro pred začetkom, v preddverju kupila vsak svojo knjigo zakoncev Messner Podobe smisla in se na sedeža udobno namestila. Med čakanjem na začetek prireditve je Marjeta listala knjigo in se namrdnila:
“Slabo je prevedena.”
Oceni nisem ne pritrdil, ne oporekal. Škilil sem v telefon in navrgel:
“Glej, glej! Diane je od Reinholda mlajša 36 let.”
“Takih zvez ne odobravam.”
“Zakaj? Čisto običajne so. Recimo, Tito jih je tudi štel 32 več kot Jovanka, nič nenavadnega pa ni niti, če je ravno obratno. Emmanuel Macron, naprimer, jih ima 46, njegova Brigitte pa 70. Sicer pa,” sem brskal naprej, “pri 28-ih se je Reinhold poročil z Uschi Demeter. Po petih letih sta se razšla in v zakonski stan je znova stopil šele po več kot treh desetletjih. Pri 65-tih. S Sabine Stehle. Po desetih letih skupne sreče ga je vrgla na cesto...”
Moje nadaljnje mobi raziskovanje je s prihodom na oder prekinila eminentna trojka. Zasedla je stole in nadela sva si slušalke za simultano prevajanje. Pogovor je vodil starejši moški. Z napisanimi vprašanji, kar me je precej motilo. Še bolj, da je ob preskokih na vsakega naslednjega izpraševanca skoraj vedno pripomnil:
“Zdaj vas bom iz krempljev izpustil in mučil drugega...”
Domislico je verjetno ponavljal, ker so se ji vsi trije sprva nasmehnili. Drugače so bili vseskozi resni. Najbrž so se tega nalezli v gorah, kjer je tak treba biti. Zlagoma sem nehal zavijati z očmi in se osredotočil na odgovore. Viki Grošelj, Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki in prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov, je Reinholda označil za najboljšega alpinista nasploh. Ne zastonj, saj je kot prvi osvojil vse osemtisočake in na Mount Everest kot prvi samostojno priplezal brez dodatnega kisika. Z Diane se zdaj posvečata predvsem skrbi za čistost gora, obenem pa si prizadevata, da bi od alpinizma imeli kaj tudi ljudje, ki ob vznožju gora prebivajo. Po njunih besedah se danes alpinizem ponuja kot potrošniško blago in postaja vse bolj turističen. Najvišji vrh sveta se da doseči že po stezi, ki so jo zgradili Šerpe, zraven pa so vključeni še vodnik, nastanitev v baznem taboru, hrana, skladišča kisikovih jeklenk, zdravstvena oskrba in osebni spremljevalec. Skratka, all inclusive, kakor se je izrazil Reinhold.
Po koncu dogodka je sledilo podpisovanje knjig in ker se s sedeža nisem premaknil, je Marjeta zacepetala:
“A moraš biti res zmeraj zadnji?”
Pogovoru je očitno slabo prisluhnila, kajti vsi trije so v ospredje postavljali potrpežljivost. Odvihrala je v vrsto, dolgo kot kača, jaz pa sem se v kolono vključil šele, ko je opešala in podpise dobil le par minut za njo.
Potem sva odšla v bližnji lokal, kamor so dospeli tudi trije ugledni gostje. Opazil sem težko hojo 79-letnega Reinholda in sklepal, da je vzrok starost, šele kasneje pa, v res slabo prevedeni knjigi, prebral, da so mu že pri 25-ih amputirali sedem prstov na nogah. Zaradi ozeblin, dobljenih pri spustu z Nanga Parbata, pri katerem je njegov brat Gunther umrl. Namenili so se prav k mizici, ki sva jo pikirala z očmi. Edini prosti. Uvidevno sva jim jo prepustila in se premaknila v naslednji bar, kjer naju je natakarica vprašala:
“Kaj bosta?”
Samo začudeno sva jo pogledala in vzkliknila:
“Ja, planinski čaj, vendar!”
.........................................
Tomaž Kosmač-Kosmo je pisatelj in večletni prostovoljec v našem Društvu prijateljev zmernega naprdka.