Še moj podpis potrebujejo za fičota. Dodo žuljič.
O nedelji v ponedeljek 18. oktobra 2021 ob 21h 55;
Arijana in maček meditirata zunaj naokoli mogoče verjetno. Lep občutek je dohiteti povzemanje na Dodu. Bogdan Kanele bara je prejel šuško. V imenu obeh sem čestital svoji snahi za tržiški tekaški pokal.
Nedeljo povzemam šele v torek ob 13h 45. Za direktorico Socialnega centra Mileno se ne spomnim kaj sva kramljala 12 minut. Za fotografa in bivšega dilerja Prešerna nimam pojma kaj so bile teme dobrih šest minut. Arijana me je poklicala iz nabiralniškega sprehoda. Vem, da se je poznala nedelja po obljudenosti. Dohiteval sem Doda, ne bil nezadovoljen s temami, mlel me je protokol in jaz njega. Grozno kako se nizajo dnevi brez identitete. Bitko s shiranostjo bijemo na kotah med 60 in 61 kg.
Na poti domov iz Osnovne šole Maks Durjava v šestem razredu osnovne šole smo se spet začeli zabavat z razbijanjem šip na kletnih oknih. Zelo sem zamujal na kosilo v šolsko menzo na Začaranem gradu. Tam je bila v pritličju Osnovna šola moje mame, v nadstropju pa Druga gimnazija (Gimnazija Miloša Zidanška). Glavnino volumna šole so tvorile tri velike avle, vmes še stojijo debeli, kamniti stebri. Vhodi v učilnice so desno in levo. Videlo se je zelo na daleč. Zaradi kamnitih tal je vpitje zelo odmevalo. Sredi spodnje avle me je zamudnika potepuha pričakala razsrjena učiteljica fizike in kemije Branka Brecelj z damskim dežnikom. Bil je konec odmora. S svojim mimohodom bi moral počakati še deset minut a nisem vedel kaj me čaka. Stal sem tam in se ne umaknil mlatenju z marelo kamor je pač priletelo. Spomnim se, da je iz enega razreda pokukala rediteljska glava a ko je videla družinsko vzgojni obračun je takoj izginila in zaloputnila z vrati. Usoda mojega nadaljnega osnovnošolskega šolanja je bila zapečatena. Mati me je prepisala iz okolja z družbo šip razbijačev in razbijačk na svojo šolo kjer je bila pot iz učilnice do kosila čisto kratka in neizbežna. V novem okolju sem se od mame podpihovani povzpetič dobro prijel kot organizator razrednih proslav, kot presunljivi recitator Karla Destovnika Kajuha, ki ga je šola z velikim uspehom enkrat celo izvozila na levi breg Drave. Postal sem tudi predsednik mladinske organizacije na šoli in sem sprejel ljubljenčka moje mame, Danila Turka v Mladinsko organizacijo. Na Titov rojstni dan je namesto mene šla moja bodoča prva žena Marjana Gobec. Določen sem bil sicer jaz a po ključu enake spolne zastopanosti je z naše šole moralo iti dekle.
Barko Mrecelj