Želko Pelicon o delovnem obisku v Kamniku, 27.4.2018
Pozdravljene in pozdravljeni,
telegremsko poročam.
Na otvoritev Zadušitve včeraj ob 19. uri naj bi me peljal Marko.
Kako uro pred otvoritvijo, me je šofer poklical, da štarta z zamudo in naj mu pridem nasproti v Trnovo. Ko sem bil že skoraj tam, me je ponovno klical, ker je obtičal v avtocestnem zastoju.
Sem mu rekel, da mu grem počas nasproti proti izhodu z avtoceste. Marko me je prosil, da javim Goranu, da zamujamo. Goran je rekel, da ni frke, saj se je nenapovedano zgodila prva otvoritev ob 18. uri in da bodo otvoritev ob 19-ih zavlekli dokler ne prideva.
Vendar sva krepko zamujala (ene dvakrat sva napačno zavila na mimovoznici mesta pod Alpami, za nameček sva še v smodišnici zgrešila odcep za Katzenberg in se odpeljal do strelišča).
Ko sva se končno izkrcala pred bivšo upravno zgradbo, je bila druga otvoritev že mimo. Glava je gledala iz vhodne avle na čakoječe pod stopnicami. Na vsako stran so bile še mize z dobrotami. Ploščad/podest pred vhodom (in glavo) je služila kot oder.
Nekaj publike je le dočakalo tretjo otvoritev, ki sta jo izpeljala Goran kot moderator in Barko kot centralni govorec, ki je odsemtertjajil vsaj en belsko duhoven komad.
Sledilo je čvekanje in srkanje vina.
Tokrat mi je uspelo prešnjofat le pritličje Katzenberga. Vsepovsod kudove stvari od uskladiščenih praktikablov, miz in stolov, pijanina... ...pa še miljon nekudovih čudes.
Pogrešal sem soorganizatorje Darčija in Mlčka.
Tam proti enajsti je začelo zebst (butl, čeprav sem vedel da grem v Alpe, sem pozabil vzet dodaten površnik), pa sem iz fundusa dobil "cestarski" zimsko podložen plašč.
lp
p