Mojca Selak in Andej Černelč sta spisala tudi za dodoljubne
Pozdrav vsem!
Uvodno
“Posvet” se je precej netipično začel s približno polurno zamudo, kar je pomenilo, da sem slišala tudi tipično prazne pozdravne nagovore. Sledil je Matej Cepin s predstavitvijo dozdajšnjega napredka pri oblikovanju okvirja za kvalitetno mladinsko delo. Že na UPB-jevi konferenci v Mariboru smo z njim našli kar nekaj skupnih točk. Pridružil se mi je v mnenju, da zadnji URSM-jev ESS-jevski razpis ni za nikamor.
Mladinski delavci
Po tem ko so vzpostavili nacionalno poklicno kvalifikacijo so se na URSM odločili na tem letnem srečanju javno podeliti diplome prvim posameznikom, ki so to kvalifikacijo pridobili. Razmišljala sem o potencialu za mehki terorizem, če bi se samonikleži javili za takšno priznavanje dela. Prav ta potencial se mi zdi edini pameten motiv za takšno udejstvovanje.
Jezo med nami je povzročila gospa iz Ljudske univerze Kranj, ki je razumela naše delo kot oblikovanje bodočega kadra.
Izobraževanje in delavničenje
Neenakomerno smo se porazdelili po štirih skupinah, ki so jih vodili ljudje iz organizacij, ki so jih izbrali organizatorji izmed prijavljenih. UPB ni bil izbran. Urška je bila nad izobraževanjem zadovoljna. Tisti, ki smo se udeležili “izobraževanja” na temo infrastrukture v izvedbi MaMe smo ostali neizobraženi, smo se pa lahko pritoževali nad situacijo. Peca kot prostega strelca, ki je krožil med skupinami prosim za dodatno poročilo.
Predčasen odhod
Dogodek je potekal v kleti Gopodarskega razstavišča. Že tako deževen dan smo tako preživeli umetno osvetljeni v recikliranem zraku iz klimatskih naprav, kar je začelo povzročati glavobol. Kaplja čez rob že tako vsebinsko slabega dogodka je bilo slaboumno govoričenje šolskega ministra. Čas, k mu je bil namenjen si je skrajšal z izgovorom da mora izvesti predavanja na fakulteti, kar je najbrž vedel že prej, pa vseeno pristal na časovnico. Na vsako vprašanje s strani šefice MSS-ja ali publike je odgovoril s sprenevedanjem ali slabim branjenjem svojih stališč. Ker se mi je zdelo, da ta čas lahko porabim bolje s početjem česarkoli drugega sem se pridružila še Marku pri ropanju slaščic in sadja v avli, potem pa šla.
Čestitka
Če bi vedela, da Metuljevci dobijo priznanje, bi se potrudila ostati nekaj dlje.
Čestitke v Bistrico ob Sotli! Lepo vas je bilo videti.
Mojca
-------------------------------------------
Predstavniki MDBS smo prišli v močni zasedbi, kajti pred dogodkom smo bili obveščeni, da smo izbrani za nagrado za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju, pa smo želeli že skozi udeležbo pokazati, da smo ekipa. Ker gre za nagrado, ki pripada Metuljevcem vseh generacij, smo imeli precej starostnega razpona: Manuel Šterlek jih šteje 40, jaz 36, Adrijana Čede 31, Anja Lesjak 29, Jana Tavčer (predsednica) pa 21.
Ne smemo biti nehvaležni za visoko priznanje, ki smo ga prejeli, čeprav pa nas vsebina dogodka ni ravno navdušila. Dan kasneje, ko so se vtisi ustalili, sta Anja in Adrijana povedali, da se jima razprava na dopoldanskem delu posveta ni zdela nezanimiva, prav nasprotno. Škoda pa je, da zaključki, do katerih so skupine razpravljalcev prišle in jih tudi zapisale na plakat, niso nikjer trajno zabeleženi in ne bodo upoštevani v nadaljnjem oblikovanju mladinski politik. Mogoče se je v spomin zataknila kakšna udarnejša misel, to je pa vse, kar je ostalo od trajnosti rezultatov posveta. Počečkani plakati pa so, tako vsaj sklepamo, romali v smeti.
Jana Tavčer je prišla na popoldanski del, ker je bila prej na faksu, in kot striktna vegetarianka najprej naletela na neprijetno presenečenje v obliki morskih rakcev v omaki, nato pa spremljala večerna pogovora. Všeč ji je bilo, da so se na razpravi z dr. Tomažem Deželanom izpostavili mladi okoljski aktivisti, pravi, da sama tega ne bi nikoli naredila. Čajanka ministra dr. Jerneja Pikala se ji je zdela dokaj enosmerna; izognil se je nekaterim vprašanjem in nepopolno odgovoril na nekatera druga. Manuel je rekel, da je človek pač dober retorik, čeprav se je meni zdelo, da se je na trenutke tudi razburil, včasih izpadel aroganten in pokroviteljski in nasploh dajal vtis, da je t.i. mladinski sektor nekakšno nujno zlo, ki ga bo njegovo ministrstvo še naprej vzdrževalo na strogi dieti.
Po vsem sodeč je dr. Pikalu več pomenilo, da posluša lastni glas, kot pa da, npr., stisne roke prejemnikom nagrad. Ampak Jernej Štromajer, sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, ki je podelil nagrade, je bil prav simpatičen. Domov smo šli dobre volje, tudi zaradi tatu slaščic Marka Breclja, ki je delil z nami dogodivščine v zvezi s priznanjem za posameznike, ki ga je prejel nekaj let nazaj in ga kasneje razbil na prafaktorje in zalučal v Dravo. (Ali pač?)
Andrej Černelč
PS: pridite:
http://www.klub-metulj.org/event/zoranovo-je-letos-na-dan-republike/