Bela in Čilla v Sanatoriju. Dodo žuljič.
O soboti, v torek, 5. oktobra 2021 ob 14h15; prijateljica, ki sem ji spet pozabil ime bo naročila spisanje recepta za 2,5 miligramske Concor Cor. Arijana bo iz lekarne prinesla tudi vesoljske kapsule, ki jih 2 noči nadomeščam z komaj užitnimi bananami. V trgovino pa sem ji poleg potice naročil tudi napolitanke.
V Samsungu imam od sobote shranjeno le številko Janija Pirnata; kaže, da me ni doklical. Drugih števik ni. V glavi luknjičavi od sobote brez Arijanine pomoči, ni ostalo nič. Po kratkem razgovoru z njo pa je jasno, da je tistega dne ona nabrala trofejno dosti gob in jih je raznašala skoraj do 16h Ornelli, Kendotom, Iztoku in Angeliki, soprogi Jake Jeraše, Renati in Binetu. Ornella je dala 2 jogurta, liter mleka, grozdje in žižole. Žena Jeraše je dala 3 majhne marmelade, 2 pingota in en sok, Renata in Bine sta dala grozdje. Po uri in pol dnevnega vodoravnjenja sem ugotovil, da Arijana po pričakovanju zamuja in sem dal nekaj zasilnega v kljun. Čilla in Bela sta bila točna ob 16h. Bela je nosil nagobčnik in se dal takoj izprositi naj ga sname. Prinesla sta nam kupljene po mojem naročilu celo orožarno v boju proti hiranju. Lačna Arijana je kar nosila k mizi v dnevno sobo, rezljala, ponujala. Največji vtis so name napravili veliki in mehki (prhki), celo premalo slani ocvirki. Zamisel o zdravem kosilu je ostala zamisel. Prijateljski par iz Budimpešte je bil najprej na obisku v Mariboru pri Pecu Kiblinem. Prisostvovali so otvoritvi razstave (?) kiparke-lončarke v prodajni galeriji. Peter T. Dobrila jima je igral na čuden instrument v trenutkih navdihnjenja. Ogledala sta si tudi razstavo v Kibli, se sprehodila po Maribor. Proti Istri grede sta se ustavila na Metelkovi, si pogledala natančno "Priletnega parazita" v okviru razstave sodobne umetnosti. Bela je pohvalil celotno razstavo, "moj" delež pa označil kot najvrednejšega.
Nazadnje sva bila v Osijeku, ko smo izvajali performans "Braniocima mira" posvečen Josipu Reihlu-Kiru, Titovemu pionirju, ki mu je kot šefu policije uspevalo leta 1991 miriti naraščajoča oborožena nasprotovanja med Srbi in Hrvati. Zato je moral 1. julija 1991 umreti pričakovan v podli zasedi, prerešetan. Po naključju sva prespala pri človeku, ki je z reševalnim vozilom prišel po trupla. Tega dopoldneva smo na desnem bregu Drave po performansu kramljali in pili vino Puhovih. Arijana je skočila na tržnico in pri prodajalki ob stebru kupila ocvirke tako dobre, da jih med potjo naprej proti Novemu Sadu nisva mogla nehati jest dokler jih je bilo še kaj.
Barko Mrecelj