Maraton v Budimpešti. Dodo žuljič
O nedelji v četrtek 14. oktobra 2010 ob 12h 05; plebejske sveže rožice v nizkem kozarcu za marmelado so fotografirane. Arijana dela na prenosniku in piha. Umita modrina nad nami bo baje treajala en teden.
Jana je vedela, da se maraton v Budimpešti začne dopoldne, dvomila pa, da ga bo prenašala televizija. Matija je iz kraja športnega dogodka sporočil, da bila Marjana dvaintrideseta s časom tri ure in 33 minut. Kongresno sva kosila v Braniku potem, ko je Arijana razrezala in v vrečke porazdelila meso košute. Pečenka je bila dvomesna: divji prašič in kozliček. Raznovrstne zelenjavne priloge (solate) so bile kuhane. Milošče mi je razložil, da dva človeka isto zadevo vidita iz dveh različnih kotov. Tudi me je opozoril pedagoga despota, da je sodelovanje na maratonu čisto zasebna reč družinice mojega sina Matije. Po kosilu je Milošče pomival posodo, Beta je spekla krostato, meni je bil z razumevanjem naklonjen odpočilni termin v naslanjaču. Moje počutje in utrip nista bila dobra. Vozil sem nazaj in dvakrat razhudil sopotnico s svojim načinom vožnje. Na srečo se je doma maček v garaži uškatličil, ne pa izpostavljal hladu na prostem. Tudi to dejstvo je prispevalo k relativno hitri sanaciji moralnopolitičnega položaja.
Svojemu in Bojana Adamiča LP prvencu Cocktail sem nasnemaval vokal spomladi 1975 med žuranjem s "Pljuni istini u oči" porojevajočimi Buldožerji. Na srečo sem bil zdrav, mlad in močan pa se moj mačehovski odnos do morda mojega najboljšega dela na posnetkih ne pozna prehudo. Riti RTV kasetne produkcije so previdno počakale na vsejugoslovanski bum prve buldožerske plošče in potem v njegovem zavetrju objavile šansonjersko umetnino ter jo uskladiščile ob radiatorje. Spoznal sem najetega lomitelja iskrivljenih plošč. Plačan je bil na uro. V začetku osemdesetih sva s saksofonistom Primožem Schmidtom nesla sekiri na brušenje in se spotoma "slučajno" ustavila v pisarni direktorja Kasetne produkcije RTV Ljubljana Jureta Robežnika. Zaprosil sem ga naj mi proda posnetke Cocktaila saj jih njegova firma ni nameravala ponovno izdati. Moja draga in edina mama je založila tisoč mark in za ta denar je bil ritonja takoj pripravljen prodati posnetke. Ni NOBENEGA problema! Kako je zavaljenko živahno zaplesal med predali in mizami! Podpisal sem kupoprodajni papir in ni nama bilo treba v treske razbiti vsega pohištva v pisarni! V začetku devetdesetih je Nika records s sponzorsko pomočjo LDS stratega Butal v Istri pod Slovenci Branka Kodriča izdala "Cocktail obilni predvolilni". Leta 2015 je ista založba izdala s posnetki iz sedemdesetih in začetka osemdesetih še bolj razširjen "Cocktail obilni vunbacilni". V šestih letih se je prodala le polovica natisnjenih 1500 CDjev a tržišče pričakuje klasične vinilke. Zato se se je direktor založbe odločil za naslednji nepridobitni korak. Izdati namerava dvojno vinilko. Danes mi je novi direktor RTV Kopra Capodistrie po telefonu prijazno odobril mene stare radijske posnetke zastonj za uporabo. Tekma s časom in denarjem se nadaljuje dokler je še vetra kej.
Barko Mrecelj