Kratko poročilno postcepilno
Slavnik spet pobeljen. Pomlad bolj zimasta kot zima. V Boteginu ob dveh in pol, prva gostja skoraj sestrična Majda. Imela nasvete za prijavo dohodnine samozaposlenim v kulturi in bila kar razočarana, ker jaz to nisem. Šla na cepljenje, mimo Marjetke, ki to je in ravno takrat izstopila iz urarne z ročno poslikano stensko uro v rokah. Se vljudnostno informirala in pozdravlja. Marko poročal iz bolnišnice na vrhu hriba. So ga v belo oblečeni ugrabili in ga bodo danes tam zadržali. Na cepljenje tudi jaz. Čakal 5 minut, ker bil 5 minut prezgoden. Dogodek sploh ni bil dogodek, razen tega, da srečal dva sošolca z gimnazije in malce nasmejal cepilko, ko ugotovila, da so mi injekcijske igle mrzke. Pred peto in pol spet v Boteginu. Nič gostij ne gostov. Arijana poročala o nocojšnji oskrbi klanškega pacienta v izolski bolnici. Ameriški predsednik pravi, da bo njihova vojska do 11. septempra zapustila Afganistan. Po 20 letih. Kmalu domov. Potem, ko se z virusi, celicami in DNK zelo seznanjena Angelika telefonsko informirala o mojem stanju.
Alkohol: 0,75
I.K.