Trganje še stalo. V Muzeju razprave o moji nedemokratičnosti in o prihodnosti Arijanine uslužbenosti. Kosovilno še pri dnevu simbolično, Molznice bile brez čaja, Semtertjajenje 105 minut netto.
Sprotno dnevniško povzemanje dodoljubnim od spodaj navzgor.
00h 25 Feruccio prijel kitaro za glavo. Arijana vodoravna kot Predin. Nabasljan sem s paradižnikom,čebulo, kruhom, olivnim oljem, čez trije požitki ljtomerske beline. Kosoviljenje je bilo po sončnem zahodu spokojno in simbolično. Molznice brez čaja so bile dramatične. Stolček iz Marčinkove 3 sem postavil na rob asfalta točno pred vhodom v dvorišče ampak na drugi strani cestišča pri parkirišču. Iz TV šank prostora so ljudje kukali ko sem začel igrati Seksi disko hit. V drugi kitici že je prikoračil Feruccio in začel dramatsko prozno. Nisem se ustavil pa je prijel kitaro za glavo. Nehal sem igrati. Naredil je finto, da mi hoče sedečemu primazati klofuto. Nisem nasedel in niti s trepalnicami ne pomignil. Vprašal sem ga: "Zakaj ste nasilni Feruccio?". "Prenehajte igrati, ker moti moje goste!" . Ni se mi zdelo vredno odgovoriti. Nadaljeval sem z igranjem . Spet je prijel kitaro za glavo. "Bom poklical oilicijo!". , je zagrozil. "Pokličite!", sem odgovoril. In spet staro vprašanje: "Kdaj boste odpeljal kamion stran?" Nisem odgovril. Mož je bil jezen in komaj se je za silo obvladoval (on ves čas stoje, jaz ves čas sede s kitaro na kolenih). "Zakaj ste kamion pripeljali? " "Ker sem se zmenil s Sandijem!" "Sandi ni lastnik!" je rekel lastnik zaradi katerega sem danes prihranil euro dvajset za čaj. "Vi ste kamion pripeljali zaradi vas!" je filozofsko povzel. Udaril me ni, tudi dotaknil se je samo kitare. Niti razštimal je ni in sem nadaljeval pesem z nekaj dodatnega adrenalina v krvi. Izvedba za 4. "Ta stol" je bil lep, "Parada" skoraj pravdobra. En avto gostov je odšel in sem se umaknil, da so mogli komot z zadkom na cesto. Po opravljenih minimalnih Molznicah brez čaja sem s Tovorno limuzino odvijugal direktno za tržnico v Butalah. Pred heroji sem gradil oziroma poglabljal 11 četrtinsko melodijo iz dveh tem . Ena je trajala osem dob, druga pa je trajala tri dobe in imela dva vdiha. Brez prekinitve sem pelkorakal od 21h 21 do 23h 08. Vmes je prišla mimo režiserka Renata z enim mađarskim igralcem iz Balatona. Premor je trajal dve minuti. Dva klinca se nista upala mi prit na bližino petih metrov in vprašat kaj počnem. Spominčkarjev in Vročega psa ni bilo, eni tridesetletni otroci cvetja so mogoče delali vtis sproščenega turističnega hipi vzdušja a so ostali brez posnemovalcev. Čutil se je prvi šolski ponedeljek in delovni teden. Ob triindvajsetih so tudi Rdeči zaključevali. Temo sem video posnel.
18h 20 Škrat ni moj brat ampak nadležnik. Zato sem ga toliko zatrl (koga sem zatrl , škrata Kuhinjskega kaosa sem zatrl), da si ne bo opomogel do jutri dopoldne. Od zadnjega vpisa doslej sem spal uro in pol, ker je organizem to pričakoval od uprave. Grmelo je in bliskalo, deževalo vmes in po zbujenju. Sanjal sem, da moram nekoga ubit in sem ga začel z nelahkim srcem daviti. Zato sem se zbudil. Okopal s šamponiranjem las pa sem se zato, ker sem že smrdel in ne bil več reprezentativen. Tudi zdaj nisem saj nosim Miloševe preširoke hlače a se dobro počutim. Arijana se je z Renato, ki me pozdravlja namočila v Jadranu. Bine iz Amerike poroča, da je mesto lepo a dolgočasno. Kadi samo on in lokalni dilerji, ker je tobak strašno drag. Ob svinjskem kosilu (svinjina po 3,2 eura kilo) sva z Arijano govorila najprej o Žrtvi, ki je površen, zavajan in zaveden, ki ne pove vsakomur vsega o svojih zvezah, ki je za vedno izgubil prijatelja iz mladosti s svojim razglašanjem svojih protimigracijske nastrojenosti. Odgovoril na njegovo pismo bom jaz in seveda se bom potrudil biti nežaljiv, neizključujoč vendar jasen. Danes sva z Arijano še v dopoldanski uri žolčno razpravljala o Emilu Tomažiču in o mojem sinu, o resnicoljubnosti in o gladkoljublju. Razprava po kosilu je prišla na področje reševanja njene polplačanosti in nedvomno ostaja dogovor, da pojde jutri na SPIZ in na Zavod za zaposlovanje. Govorila sva o prodaji nepremičnine Kvedrova 10, ona tudi o prodaji Kocijančičeve zgornjih prostorov, o načrtu kako (v tem sva se strinjala, da ji mora poluslužbenost pri DPZN teči do upokojitve) rešiti nastali položaj. Jaz sem proti kakršnikoli njeni zaposlitvi drugje kot v eni naših organizacij oziroma zunaj okvira zadruge z Iztokom in z menoj (lahko tudi v okviru razširjene zadruge v kateri smo mi trije). Ona se je v 25 letih klubovanja nadelala za 40 let in ima po mojih kriterijih benificiran staž pa naj ga plačajo nepremičnine, naj dedek Ivan in babica Branka pomagata iz žar. Za mojega sina bo ostalo vsaj toliko kot je dobila in uradno poseduje na Kvedrovi Arijana. Sam si mislim, da bo ostalo tudi za Iztoka Krkoča, ki je spičkal svojih 25 let z nami. Arhivi in dela pa naj pridejo v roke takih, ki bodo to znali ceniti oziroma prodati. S tega sveta bomo odšli vsi brez prtljage, edino važno je kaj in kako se nam bo dogajalo pred odpotovanjem. Program za danes: Kosovilno ( 19h 45), Čaj z molznicami (20h 15), Mimo Puhovih (21h), Semtertjajenje (21h 45)
11h 43 Po zgodnjem vstajanju pozen prvi vpis. Arijana dobila tri slive in pognala malo limuzino proti ankaranski plaži. Vrnila se bo okoli štirih. Do takrat mora biti zelenjavnokrompirjeva plošča spečena. Sončno je s scenografijo oblačja, ki ne moti kurjave.@@@@ Ne vem kaj me je še dve uri pred svitom napravilo budnega. Mogoče kak alarmni sistem v telesu. Poklical sem Francija, ki je bil ob svitu že na poti ribe lovit. Piše pesem o uničevalnem pohodu turizma, ker ga je izzvala internetna objava njegove izjave, ki jo je že pozabil. Dodota sem dosvežil in prebral članek koproducentskega para iz Banata (Vojvodine). Pisal sem Wostoku in Zlati. Pisal sem Arinki Segando in jo prosil za povezavo z Don Filipom, ker bi rad objavil njegovo pismo o ladjedelništvu. Arijana je vstala tudi bolj zgodaj kot običajno. Pomila je posodo in me ob tem sovražila. Izračunala je , da dolgujem za razliko med stroški, ki jih jaz plačujem za Kvedrovo in tistim kar so dejanski stroški , ki jih poravnava ona, devetdeset eurov. Šla sva skozi resno in mestoma preglasno razgovorno fazo o njeni uslužbenosti v DPZN. Prestopila je bregove zadružnega gospodarstva DPZN in je posegla na področje moje v negotovo smer splošne osovraženosti vodečo politiko (sovražijo me na Belvedurju, sovražijo me v Kopru, kako se bo to končalo). Z Miloščetom v Braniku kjer so včeraj končali z vlaganjem paradižnikovega soka in so danes v marmeladi sem se pogovarjal o Nadomestilu Arijani za plačo, če jo DPZN odpusti.Dobro mi je svetoval. Zdaj je jasno: najprej je treba poizvedet koliko let zaposlenosti ima Arijana, nato na Zavod za zaposlovanje in tam prosit naj ji napovejo njen euroskop.Ker mi organizem ukazuje podaljšanje nočnega počitka ga bom za uro , uro in pol, ubogal.
Barko Mrecelj