Februarsko doživetje Tomaža Kosmača - Kosmota, v prispevku za prostovoljsko kvoto v DPZN
So koncerti in so posebni koncerti. Eden slednjih se je zgodil v soboto, 17. februarja, ko so Banditi v Idriji zaznamovali 10-letnico izida studijskega albuma Take the Streets. Zadeva je potekala pri Zobotu (v stavbi nekdanje Čipke). Razen s svojimi vrhunskimi komadi, so Banditi postregli tudi z ekstra gosti. V skladbi Ruski vohun se jim je pridružil pevec Nietov Borut Marolt, komad Reka Postojna Lublana pa so odigrali/zapeli skupaj s članoma legendarnih Kuzel, Dušanom Moravcem - Duletom in Bojanom Lapanjo - Buni Kuzlo. Na oder sta stopila po 40 letih!!!
Skratka, nepozabno!
Prilagam govor (po spominu), s katerim sem Bandite napovedal
Najprej je bila ideja, da bi iz romana Sabina prebral odlomek, kjer sem Bandite omenil, če pa bi hotel, da bi bilo vsaj malo smiselno, bi moral prebrati najmanj tri strani. Potem bi to postal skoraj literarni večer.
Vem, da si tega vsi želite, ampak ko vas jebe! V glavnem, Bandite sem prvič slišal v Hotedršici. Katerega leta, sem že pozabil, je pa ful nazaj.
Navdušili so me in nekaj sem napisal za Idrijske novice. Teksta sicer niso objavile, so pa do njega Banditi vseeno prišli in ko so čez čas špilali v Srčkovki, nekdanjem hotelu Nanos, ne vem, kako se imenuje danes, so me vprašali, kaj bom pil.
“Liter merlota,” je zinila Sabina, ki je bila takrat z mano.
Verjeli ali ne, res sva ga dobila in rekel sem:
“Za zmeraj bom vaš dolžnik,” oni pa:
“Ne, mi smo tvoji dolžniki!”
Dojel sem, da so zakon, ne le muzično, toda tisti večer se kljub vsemu ni iztekel božansko. S Sabino, v katero sem bil zatreskan bolj kot papež v Devico Marijo, se je zalizal Eč, tonski mojster, ki jim je rihtal zvok. Z njim se nisem mogel meriti in čisto povožen sem se ga pribil do amena.
No, na predstavitvah svojih knjig sem zmeraj želel imeti živo glasbo. Pa ne kakšne harfe, da se razumemo, temveč normalno in ko je roman Sabina izšel, sem Bandite vprašal, če bi bili voljni dogodek popestriti. Pristali so in prvič zaigrali akustično. Izpadlo je super in na tak način smo obredli še par krajev po Sloveniji, nazadnje pa bili skupaj, ko sem pred idrijskim hostlom predstavljal knjigo kratkih zgodb z naslovom Ko jebe.
Toliko z moje strani, zdaj pa eni in edini, vnuki Kuzel - Banditi!