Rahljanje niso več sanje. Na vrhu Iztokov Gnjavnik. Sprotno dnevniško povzemanje dodoljubnim od spodaj navzgor.
13. maj 21, četrtek
Medtem ko sem čakal dimnikarja, me je Đos telefonsko psihosocializiral in zabaval po Markovem napotku. Hvala obema za skrb. Đos se ima dobro, Anja še bolj, pozdravljata. Malo po drugi pred zdravstvenim domom med policisti in gasilci srečal novinarja Andraža in sina, ki sta se za nekaj časa odpovedala stanju v zelo dolgi vrsti čakajočih na kovidne brise. Podpornik kamionist Buco me hotel malo kasneje s kvadrupedom peljati do najbližje trgovine, bi me verjetno navdušenec tudi noter, hvaležno odklonil. Da mi veter ne bi mršil frizure. Marko poročal s Klanca o njegovem in Arijaninem današnjem delovanju, Arijana ne dolgo kasneje pripeljala finančno podporo. Edini današnji gost v Boteginu si spet ogledoval razstavo in potem prišel še enkrat, ker tu pozabil polneči se pametnejši telefonček. Valnea SMS sporočila, da po cepljenju dobro, samo upočasnila se je. Že noč. Na ulici Glagoljaški malo pred deseto še ne ravno diskretna izmenjava denarja za zavojček z neznano snovjo, pojdem kmalu domov. O jutri - jutri. Botegin bo vsaj kakšno uro odprt, potem košnja na farmi Krkoč in nenapovedana filmonoč, če bo vreme pravšnje.
Alkohol: 1,25
I.K.
14h 22 Arijana se umika iz Kvedrove kjer je tudi nova školjka montirana. Iztok bo kmalu v Boteginu. @ V jutranjem delu spalnega vodoravnjenja in dopoldne je bil utrip spet 107, po zajtrku in zagonu je padel na 91. Vijeko in Arijana sta imela v kopalnici Brankinega podstrešja hude borbe z majajočo se školjko do njenega prevrnjenja in zloma. Ona je sama nesla novo školjko v peti štuk. Mateja Koležnik je za mamo revolveraško hitro odgovorila: "svakog dana u svakom pogledu, sve više napreduje...". Ko pa sem vprašal, če bo lahko sama živela, vse tiho je bilo. Tonči bil na Visu mesec dni dlje ob odhajajoči mami. Bi prišel kako ribo speč.
Barko Mrecelj