Februarski prispevek prostovoljca DPZN Tomaža Kosmača Kosmota
Na predvečer kulturnega praznika sem nastopil v Žireh. Predstavil sem novo umetnostno smer - prozni slikolirizem. Polna dvorana ni vedela, mislim resno ali ne. Smejali so se le najpogumnejši. Pred in za mano pa so se na odru (v glasbenem delu) zvrstili: Moški pevski zbor Alpina Žiri, Tina Žakelj, Maja Kastelec, Bor Kopač, Klemen Mlinar, Miha Erič, Martin Ramoveš in vsestranski Miro Božič; v poetičnem programu Nina Istenič, Miha Naglič (njegova pesem In sem v Parizu me je še posebej navdušila) ter Janez Ramoveš, ki piše v narečju in ga tudi zelo cenim. Pogumen slavnostni govor je imela dr. Maja Bogataj Jančič, vse skupaj pa je povezovala Vesna Marinac. Proslava je potekala pod taktirko neumorne Maje Justin Jerman, po prireditvi pa smo bili literati povabljeni v bližnjo restavracijo. Zakuski sem se ognil, saj sem za naslednji dan imel določene načrte. Maji sem jih pojasnil in zrihtala mi je prevoz domov. V Godovič me je odpeljal Mitja iz žirovskega muzeja, kasneje pa mi je 72-letni Miha Naglič povedal, da je iz restavracije odšel šele okrog dveh zjutraj. Drugi naj bi rajali še dlje. Malo se mi je kolcnilo, ker nisem ostal, vendar bil hkrati ponosen, da sem se plana držal. Še bolj pomembno pa je, da je bila publika s prireditvijo več kot zadovoljna.