Spet zdirjal kerozin mimo zelenih orehov

sobota, 29.6.2019 06:46

Kiskovi prikempirali na Belvedur.

Sprotno dnevniško povzemanje dodoljubnim od spodaj navzgor:


Orehe v med, ribice bodo za zajtrk. 22h 50 Vrt je zalit in fotografiran. Sončni zahod tudi. Zelo lahen sprehod je bil enouren in lep. Kisko se veseli najine odločitve, da prideva jutri dopoldne mimo njihovega kampa. Samo še cianid spravim vase in se uvodoravnim. Lahko noč.

Načrtovanje preudarno, vročina ne pritiska presurovo. 17h 43 Že od odličnega kosila tuhtava kam in kdaj. Kisko z družino se je oglasil iz Belvederja; so prišli kempirat v bližino bolnega Breclja mogoče, verjetno. Arijana je predlagala sprehod po gozdu v bližini Praproč. Rada bi tudi obiskala pridelovalca zelenjave (svojega bivšega) v Truškah. Železniški promet so spet zagnali četrti dan po nesrečnem razlitju kerozina. Pravkar je poklical Dani Kavaš verjetno zaradi dokumenta v zvezi z R19, ki ni več njegov. Ga bo poslal. Ni bilo prisrčno. Arijana daje sušit perilo, Neredovič kuhinjski je kročen. Načrt za danes in jutri sva izoblikovala.

Četrtkova novica zaključena,najava pojutrišnje predstavitve knjige za 27 eurov prebrana. 8h 38 Lanena skuta je na vrsti. Iz Založbe cf med drugim pišejo: "Izid knjige o mednarodnih vidikih osamosvojitve Slovenije v španščini je za nas poseben praznik, ki ga bomo obeležili tudi v Ljubljani na okrogli mizi z mednarodno udeležbo v Atriju ZRC." Uvodničar bo Rastko Močnik. Spremno besedo je napisala Vlasta Jalušič. Žal bo dogodek ob 19h, ko naju z Arijano v Ljubljani ne bo več. Eno pesmico si bom zapelzaigral.

Svežejše jutro med zaključkom včerajšnjega zdravitvenega protokola. 6h 42 Niso zaropotala vrata ampak kuhinjsko okno, ker se je plutovinasti zamašek izmaknil. Čaj se luži po rumeni vodi, bikarbonolimoni, koščičnem cianidu in kamelovem dimu. Zvitek mišolovnega trinoga je pofotkan, poslovna vrečka prinešena iz Tovorne limuzine. Sončno in vetrovno a nekaj stopinj hladneje kot včeraj. Po razblatenju v dolgem zimskem spodnjem perilu tehtam 69,8 kg. Dobro jutro.

Barko Mrecelj