četrtek, 30.4.2020 09:41
Franjo Frančič
Ulice so prazne, tovarna mirno spi,
kapitalistični Kitajec se izza vogala smeji,
z lahkoto odpustil je delavcev več sto,
za njega šteje le dobiček, za delavce mu ni hudo.
Prvomajski kres letos na Rožniku ne gori,
delavec brez pravic siromak, za službo se boji,
praznemu času v brezdan se mudi,
na strateških mestih isti kurbini sinovi,
a sonce še vsako jutro vzide in sije,
čeprav so pri koritu vedno ene in iste svinje,
še vedno tudi in tam kdo le vpraša: zakaj,
še vedno sliši se klic: 1. maj na vekomaj!