Dnevniški povzetek dodoljubnim od zgoraj navzdol
Že šele v torek, 30. junija 2020 ob 10h 15; izstrelil iz postelje me je ob 9h 03 Jani Lanenooljni. V Razdrtem me je čakal le toliko časa, da je pojužinal. V hladilno škatlo sem prevzel tri pollitre hladno stisnjenega in nesesedanega lanenega ter pol litra konopljinega tudi hladno stiskanega a ne mrzlega olja. Soproge ni bilo z njim, ker v Prekmurju skrbi za turiste, ki trošijo Korona bone. Arijano so v Sežani na terapiji vratu celo tudi ročno zmasirali in ne samo priključili na naprave. Prijazna sodelavka Andreja Fistra je v lekarni povedala, da je on na nebolniškem dopustu, mi čestitala za Zlato piščal. Moje drago zdravilo, ki naj bi vzpodbudilo proizvodnjo rdečih krvničk v mojem telesu bo prišlo jutri. Arijana ga lahko dvigne zgolj z mojim EMŠO-m. Vasja Cenčič mi je sporočil, da umetnica Sanela Jahić po Sloveniji snema izjave papagajev in bi ji bolj ustrezal 11. julij za otvoritev razstave. Petru Tomažu Dobrili pa ustreza za prevzem slik izključno 5. julij (nedelja). En dan prej bo v Šempasu pri umetniškem triu Brida, v ponedeljek pa že namerava šiniti s slikami v Budimpešto. Vasja Ocvirk Ćvarak ni neučakan zaradi naslednje izstrelitve Dodogovorovega obvestilnika. Z bratom izvajata primopredajo oskrbe staršev. Tovorna limuzina je obtičala v kotlinici pod Zdravstvenim domom. Rešila (porinila) me je Arijana. Električarju Zdenkotu sem odpeljal TL, da je pofotkal in izmeril akumulator. Med potjo sem se ustavil in Pecu KUDovemu pojasnil nekatera temeljna izhodišča Markovičeve kritike Budnovega intervjuja v Tačno. Ure lahkoatletskega delovanja na poletni vročini so me kar zdelale. Ob prostatnem čaju sem prebral le par vrstic Franjotove nove knjige. Namesto lanene skute sem za prvi obrok jedel nezdrav beli francoski kruh in boljšo tlačenko. Po popoldanskem nujnem dveurnem spanju v spalnici je Arijana postregla s marmeladnimi palačinkami iz bolj zdravih mok. Še eno rundo sem moral počivat. Na portaluplus, ki ga vodi en janševec sem našel Dragana Živadinova ćlanek o mojih zlogomelodijah. Ozadna fotka je znamenita zastava mladinca Maksa Lavrenčiča. Poklical sem ga in mu sporočil dejstvo. On za Živadinova še ni slišal, sem ter tja se udeleži kolostracij, živi v Domžalah, pripravlja se na diplomo po treh letih geologije, ki so trajale štiri. Arijana je odpeljala moj originalni alternator do Zdenka električarja. lahko da alternator, ki ga je Sergio montiral v Tovorno limuzino dela štalo. P.T.D. je poslal preveliko priponko z zemljevidom Evrope, Sredozemlja in Bližnjega vzhoda, z vrisanimi glavnimi mesti in imeni letališč. Vsa so imenovana po fašistih ali nacistih. Na primer brniško po Leonu Rupniku, sarajevsko po Antetu Paveliću i.t.d.. Arijana je v mraku privezovala paradižnike. Slabe volje je postala, ko sem ji povedal, da je Bojan Škilan prodal vso olivno olje. Drugič je zakrizirala med posnetjem kisajočega se mleka. Napetost v odnosih je popustila šele med ogledom videa Sanele Jahić "Moje, tvoje, naše, vaše". Dostop je posredoval Vasja Cenčič. Tarik je iz Sarajeva poslal nove štiri foto strani s speleološkimi poročili. Laneno skuto sem sicer pripravil za oba, ostalega protokola pa večinoma nisem izpeljal. Iztok je Dodogovorovo čast rešil z objavo večdnevnega Gnjavnika. Razveselilo me je zavedanje dejstva, da moram biti šele v sredo v izolski bolnici.
Barko Mrecelj