Organizacijska

ponedeljek, 20.4.2026 11:23

Tomaž Kosmač Kosmo - prostovoljni prispevek aprila 2026

Pr’Lukatelcu, na svoji domačiji v Volčah, Zdravko Duša gosti zanimive duše. Tam sem prvič slišal tudi Andreja Bašiča. Zanj sem sicer vedel že prej, saj dober glas seže v deveto vas, toda nejeverni Tomaž se je moral prepričati na lastne oči. S poetično šaljivimi domislicami in kitarsko izvedbo je navdušil, ker pa takrat petnajst evrov za njegovo knjižico Ahilova peta simfonija nisem imel pri sebi, sem si mislil: Se bova že še srečala. Še posebej, ker je poštar. V Tolminu, kamor pogosto zahajam.
Približno tako se je tudi zgodilo. Stik sva navezala preko družbenega omrežja, se dobila v Alpi baru in izvedla menjavo. Dal mi je Ahilovo peto simfonijo, jaz njemu svoj roman Hvalabogu in rekel je:
“Za dan mučencev bi rad pripravil nekakšen pandan osmemu marcu. Bi sodeloval?”
Prikimal sem, obenem pa obljubil, da bom skušal zanj urediti nastop v Idriji. Poklical sem par ljudi, vendar se z ognjem niso želeli igrati. Bali so se slabega obiska in organizacijske vajeti je slednjič samoiniciativno prevzel David Velikajne. Zrihtal je nastop v idrijski mestni sobi, kjer se je Andrej Bašič 21. februarja predstavil Pr’Golitu. Publiko je osvojil, po dogodku pa sem se malo pomenkoval z Blažem, ilustratorjem njegove zbirke. Nadarjen bi marsikaj rad, a je redno zaposlen in takih ljudi mi je prav škoda. Pa kaj morem? Vsak je sam svoje sreče kovač. Če ni ravno rojen v Palestini.
David z obiskom ni bil najbolj zadovoljen, meni pa se je zdel kar dostojen. Za inteligentnega duhoviteža, ki še ni splošno znan ali domačin, je petnajst obiskovalcev v Idriji že svetovni dosežek.
No, tisti pandan se potem ni odvil na dan mučencev, ampak dva dni kasneje, v petek, 13. marca. Obisk je bil podoben kot v Idriji, v tolminski Galeriji SDK pa smo se predstavili izvenserijski Tomislav Vrečar, Domen Jeriha Perinčič s pank poezijo, Borja Bolčina (za katerega se že hvalim, da ga poznam), Andrej Bašič in jaz. Izpadlo je v redu in prireditev imenovana 1. Liter fest /’Četrti kanton’ se je končala z željo, da postane tradicionalna.