Luks je Tita rešil zanesljive smrti

torek, 13.8.2019 11:22

Na Markovo željo sestavljeno za Doda

Oleg Kulik je oseba z iskreno spoštljivim odnosom do živali. Za razliko od večine ljudi v odnosu do njih ni shizofren, temveč za njihovimi obrazi, osebnostnimi potezami in značaji dosledno prepoznava suverena bitja z zmožnostmi čutenja, ki jim pripozna enake pravice in osnovne potrebe kot si jih je vzel človek.

Osnova Kulikovih zgodnjih performansov s sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja in s katerimi se je proslavil je inverzija principa, ki ga običajni človek zavzame do cirkuško dresirane živali. Med performansi kot umetnik ”vzame nase” usodo canis lupusa - navadnega psa, se strga s samodiscipline, zbeži samozaverovanosti in zavestno odpade od človeške vrste. Njeni pripadniki so v svoji trenutni obliki že manjvreden del biosfere, njeni samoizničevalci. Ponotranjena gesta umetnika Olega Kulika je hkrati duhovita in krvava, sledi hotenjem priprošnjika šibkih sv. Frančiška Asiškega in jih stopnjuje vse do erotične nezvestobe svoji lastni vrsti.

Siva miška, ki ni pevka Jožefina si je ogledovala umetniške printe in projekcije napihnjene po kvadraturi največjih zidov Kibla portala na razstavi Zlato runo. Da obsedenost z velikostjo ni naključje se potrjuje tudi v drugem največjem mestu na Štajerskem, ki premore največje umetnostno razstavišče v državici in po dimenzijah enega najglomaznejših umetnostnih brezplačnikov sveta Folio. Gigantofilija se je še dodatno učvrstila v odločitvi, da bo prvo razstavljeno delo v prostoru video dokument Kulikovega performansa Pasavec za vašo razstavo iz turbinske dvorane Tate Modern iz leta 2003. V freudovskem smislu je obsedenost z njo pomenljiv simptom tudi za Kiblo.

Miška se je v Štajerski preslikavi Londonske katedrale kritikastrsko zdruznila in stisnila z mislijo, da je Antonio Lauer nekaj svojih mojstrovin ustvaril šele v zrelih letih in v predvečeru življenja in, da bi se pri razstavljajočem velikem umetniku Kuliku splačalo nanje še malo počakati, ali pa jih je že videla. Umetnost jo je najbolj zadela med epoho Borisa Jelcina in zgodnjega Putina. Predimenzioniranost prizorišča pa je med vsem narahlo razpršenim materialom najbolj koristila vživljanju v predstavitev odličnega cikla Koordinatni sistem 1 in Koordinatni sistem 2 uprizorjenem leta 2005, ki jo podpirajo tudi ogledala v neskončni kričeči distorziji - artspace.org.au/oleg-kulik/

LP
Vasja