Za dodoljubstvo iz kontinenta, ki je danes uživalo (če se je le dalo ob razpisih ipd.) lep sončen dan in za nas obmorce, ki smo doživeli napad megle iz Padske nižine. Pa tudi za vse ostale.
Po dveh tednih virusnega hišnega pripora (če ne štejem dveh krajših sprehodov po okoliških travnikih za razgibavanje mačka) me je danes zagrabila nezadržna sla po tem, da raziščem na kateri točki se inverzija neha. Na slavnikovi spletni kameri je bilo videti, da je dovolj povzpeti se na vrh meni ljubega Kojnika. Cliota prevetriti, sebi glavo zaščititi in sem se odpravila... še za dneva :))
Z avtom sem prišla do cca 650m nadmorske višine nato še 150m navzgor peš. Dogajalo se je med 14h30 in 16h30. Naredila sem tudi nekaj video posnetkov o hitrosti in napadalnosti bele zavese; če bom kaj objavila sporočim. Po želji pošljem. Doma me pričakala odlična pašta z rdečim radičem.
Spodaj je 59 fotografij. Smeri poti in druge podrobnosti opisujem v podnapisih. Malo bo trajalo, da vse podnapišem.
Rekonvalescentna Arijana