Brecelj sem težak. Zamujeno sprotno dnevniško povzemanje dodoljubnim od spodaj navzgor
23h 42 V Sanatoriju zdravitveni protokol za menoj, Predin nahranjen z mesom pri kitari, Arijana bere.@ Po kuhanem dokaj zdravem kosilu s sadjem Neredku šus in ob 19h 30 dol. Takoj ob Frančičevih figah sem težil Iztoku, ker je zavrgel plastični zabojček in jaz revež nisem mogel naenkrat odnest v Tovorno limuzino tega boljšega sadja. Arijana mi je našla drugo plastično kištico in rekla čarobno besedo "Težak!". Težak sem naredil štalo in protestiral, da nisem pljuvalnik, z nogo brcnil prinešeno kišto. Žal žival. Prišel Marko Joksič (družinski prijatelj) in sem mu razlagal položaj. Prišla radijska producentka Ksenija Kos in tudi trpežno spremljala program. Iztok in Arijana sta izpeljala projekciji srhljivke z netopirjem in Wostokom v kombineži ter "turističnega" filma o Brankinem podstrešju. Uvodničili smo najprej jaz, nato Wostok in Zlata. Z dovoljenjem sem nato razkosal in postregel kar okusno melono Iztokovih sorodnikov sosedov. Iztok je gostoma natočil iz buteljke osminko belega. Gostja in gost sta dala preveč prostovoljnega prispevka (70 eurov) in Marko je celo pohvalil program. Meni so trenutki ugajali, naddokumentka sta bila gledljiva in posrečeno kratka. utruhenost zaradi samo štirih ur spanja me je močno pestila. Žal mi je bilo zaradi mojega obnašanja a opravičil se bom jutri.
Za Glasilo oddano. Prodaja Brankinega podstrešja pred nosom. 17h 28 Po štirih urah spanja z živimi sanjami Esterin SMS: "Oj! Najkasneje do devetih..." V pol ure sem narisal klobuk in napisal besedilo. Vmes je Vasja potrdil svoje sodelovanje na septemberskem četrtku "Trst je moj!". Matija je razburjen telefoniral in povedal, da je bil neprijetno presenečen, ker se stanovanje še ne prodaja. Predal mi je upravo prodaje svojega lastniškega deleža. Poklical sem ga še enkrat. Strinjala sva se, da ni razloga za slabo voljo (zamero) ne na njegovi strani ne na moji. Tudi Arijani sem ponovil, da imata z Matijotom po polovico Brankinega podstrešja a Klanec 18b bom usmeril tja kamor sem večinoma usmerjal svoje sile. Arijana je kmalu nato dejala, da ne bo želela več živeti na Klancu, če ji bodo sosedje Kramarji preglasni. Tu sem ji pač povedal, da se jaz v preostanku svojih živih dni ne mislim nikamor več seliti. Položaj je pokazal svojo celovito zobatost. Del dopoldneva je šel tudi za rnajin pogovor o računovodstvu in za telefoniranje na dosedanje računovodstvo, ki nam je predrago. Naribal in nasesekljal sem obilni solati za oba in skuhal (pogrel) lečin pire. Med lopaticama so me začela skeleti vretenca. Arijana je izplačala plače in objavila dva članka na Dodu (Wostoka&Zlate ter Don Filippa). Peco KUDov sporočil, da ga zdravniki Kliničnega centra jutri odpustijo. Baje je imel blažjo obliko božjastnega napada, ki je običajna po močnih kapeh. Njegovemu cimru se je zgodilo v kamionu in so mu vzeli izpit za kamion (za vedno) ter dve leti ne bo smel voziti avta. Najlepše je bilo Želku zvedeti, da imajo v Ljubljani zavetišče za vrane. Na Občini Hrpelje Kozina me je Robert Kastelic nevmesno podučil, da je sovražnika mogoče premagat. Andreja Cunjac mi je pripravila plakate in nalepke, posodila škarje in šla z menoj do vitrine zamenjat julijski plakat za Četrti četrtek. Andrej Fister meni, da je Arijanina ocena obnašanja Ester Mihalić verjetna. Njegova sodelavka se strinja z mojo oceno, da so ljudje pravzaprav presenetljivo zelo do neizmerno globoko pokvarjeni. En plakat sem nalepil tudi v Zdravstvenem domu. Srečal sem Bojana Mahniča, ki je prebolel tri pljučnice in sepso. Pride v četrtek na Desanko.V TUŠu sem izbral srpske slive, trde španske breskve in akcijske hruške. Toaletni papir bomo imeli prvorazreden.Dan je še toplejši od včerajšnjega.
Barko Mrecelj