CV Iztoka Sitarja in Doganetto
Iztok Sitar se je rodil leta 1962 v Ljubljani, kjer je končal tudi šolo za oblikovanje. Od leta 1992 se s stripom, karikaturo in ilustracijo ukvarja profesionalno. Spada v Tretjo generacijo slovenskih striparjev, ki je konec osemdesetih let formirala Novi slovenski strip, osvobojenega vseh predsodkov in rešpektov proti Državi, Družbi in Cerkvi. Od leta 1992, ko je izdal svoj prvi stripovski album, erotično filozofsko novelo Sperma in kri, pa do danes je izdal 16 žanrsko precej različnih albumov, od otroških in najstniških (Bučmanovi, Matilda, Tisa, Pegi) preko ljubezenskih in erotičnih (Ženska, ki se ljubi z mačkom) do političnih in družbeno kritičnih, po katerih je postal poznan tudi v tujini. Fran Levstik je v knjigi Popotovanje od Litije do Čateža mlajšim kolegom svetoval, naj pišejo tako, da se bo Slovenec videl v knjigi kot v ogledalu. Sitar se v svojih stripih striktno drži tega nasveta, tako v zbirki stripov Črni možje, bele kosti obravnava poti in stranpoti slovenske katoliške cerkve, mešanje zgodovine, političnih referenc na sedanjost in fikcije se loteva v stripovskem albumu 4000, svobodni priredbi Tavčarjeve istoimenske povesti, v katerem secira slovensko desničarsko sceno, v Zgodbi o Bogu opiše biografijo Boga, v Glavah pa nastavlja ogledalo celotni slovenski družbi z anomalijami kot so nacionalizem, rasizem, šovinizem, ksenofobija, homofobija, nestrpnost do drugače mislečih, manjšin, žensk itd. Podobno tematiko je obravnaval tudi v zbirki ljubezenskih zgodb Čudaki ljubijo drugače. V fiktivnem biografskem stripu Dnevnik Ane Tank je s pretanjenim občutkom podrobno obdelal tudi heroinsko zasvojenost med mladostniki, za kar je bil nagrajen s priznanjem Zlata hruška kot priporočeno branje za mladino. Narkomanske tematike se je lotil tudi v didaktičnem stripu Temna stran mavrice po scenariju Iztoka Lovrića, ki ga je leta 2007 narisal po naročilu Ministrstva za zdravje. Leta 2014 je izdal prvi album iz serije ljubezenskih zgodb iz Poljanske doline Čudaki ljubijo drugače, zbirko desetih nekonvencionalnih ljubezenskih zgodb, skozi katere se kot rdeča nit vleče družbena in politična kritika. Leta 2019 je pri Mestni galeriji Ljubljana izšla monografija Pod rdečo zvezdo, v kateri so zbrani Sitarjevi angažirani stripi. Istega leta je po pesmi Darka Nikolovskega narisal strip Partizan, v katerem partizanstvo in upor proti okupatorju preplete z begunsko problematiko. Nekateri njegovi stripi so izšli tudi v srbohrvaškem, angleškem in švedskem jeziku. Po dveh njegovih stripih sta bila posneta tudi kratka filma, Complex (po stripu Drugačen od drugačnih) grškega režiserja Giannisa Tsiomusa in Zgodba o Bogu v režiji Nikolaja Jeffsa. Za svoje likovno ustvarjanje je Sitar dobil več domačih in tujih nagrad in priznanj. Poleg stripa se ukvarja še s karikaturo in ilustracijo ter redno sodeluje na Slovenskem bienalu ilustracije Leta 1995 je za TV Slovenijo narisal videospot Težek dež Tomaža Domicelja. Od tega leta piše tudi stripovske recenzije, kritike in članke, napisal pa je tudi prvo stripovsko monografijo Zgodovina slovenskega stripa (2007, 2017) ter več drugih teoretskih del (To je orožje, Kako je Jaka Racman postal fašist), pri čemer postavi strip v družbeni in politični kontekst. Nasploh zelo veliko raziskuje zgodovino in teorijo stripa. Kot kurator ali strokovni sodelavec je sodeloval pri več postavitvah razstav o slovenskem stripu doma in v tujini, kjer je tudi stalen gost stripovskih festivalov.
Četrti četrtek 23. julija 2020 ob 20h bo v Kulturnem domu Občine Hrpelje-Kozina stripar Iztok Sitar odgovarjal na moja vprašanja v tri letni multi kulti nanizanki, ki skoraj ne zanima občinstva in medijev. Samostojni kulturni delavec živi in deluje v dolini dolgih senc in križev ob Sori Poljanščici. Ne udeležuje se lokalnih volitev saj 13 od šestnajstih sedežev v občinskem svetu zasedajo ljudje Maršala Janeza. Prepričan je, da je bilo za Slovenski narod obdobje od ustanovitve OF do razpada Jugoslavije največje obdobje njegove zgodovine. Do štiridesetih let delovne dobe mu manjka samo še ena olimpijada zato je naslov dogodka »Stripati predupokojno«.
Vstop na večmedijsko kulturno prireditev je brezplačen, izstop tudi. Dogodek podpira OHK, Urad RS za mladino in umetnik, ki ni vprašal za honorar. Organiziramo ga Kulturni konzorcij »Prvi na vasi«. Maske so obvezne, prostovoljni prispevki pa zelo zaželjeni.
Svež Iztokov CV je na 17 let mladi spletni strani Dodogovor v novici »En rdeč iz Poljan«.
Marko Brecelj